Podjetja bodo morala v prihodnje vnaprej preveriti, ali so v njihovih izdelkih uporabljeni materiali, pridobljeni z odstranjevanjem pragozdov, kot so palma, soja, kava, kakav, les in guma, pa tudi izpeljani izdelki (kot so goveje meso, pohištvo ali čokolada). Ukrep se nanaša tudi na živino, ki so jo hranili s krmo pridelano na poljih v nekdanjih pragozdnih območjih.
Uvozne družbe bodo prav tako morale zbirati natančne geografske informacije o kmetijskih površinah, kjer so bili njihovi izdelki pridelani, na primer koruza v živinski krmi. Nobena država ali izdelek ni prepovedan sam po sebi, toda podjetja ne smejo prodajati svojih izdelkov v EU brez takšnih izjav.
Ker je EU velik potrošnik takšnih surovin, bo ta korak prispeval k zmanjšanju krčenja pragozdov, s čimer se bo omejila emisija toplogrednih plinov in izguba biotske raznovrstnosti, pričakuje Evropska komisija. Ta sporazum je sklenjen tik pred začetkom mejne konference o biotski raznovrstnosti (COP15), ki bo opredelila cilje za zaščito narave v prihodnjih desetletjih.
Organizacija Združenih narodov za hrano in kmetijstvo (FAO) ocenjuje, da je med letoma 1990 in 2020 zaradi krčenja gozdov izgubljenih 420 milijonov hektarjev gozda – območje večje od Evropske unije.
Seznam surovin, na katere se nanaša direktiva, bo redno pregleduje in posodabljan ob upoštevanju novih podatkov, kot so spreminjajoči se vzorci krčenja gozdov.
Nove predpis bodo zmanjšale ne le emisije toplogrednih plinov in izgubo biotske raznovrstnosti, ampak tudi prispevale k varovanju preživetja milijonov ljudi, vključno z avtohtonimi narodi in lokalnimi skupnostmi, ki močno temeljijo na gozdovih in pragozdovih.
Evropski parlament in Svet bosta zdaj morala formalno sprejeti nov predpis, preden bo ta lahko začel veljati. Ko bo predpis uveljavljen, bodo imeli operaterji in trgovci 18 mesecev časa, da uvedejo nove pravila. Za mikro in mala podjetja bo veljal daljši prehodni rok.