To izhaja iz izračuna Financial Timesa o finančnih posledicah sprejema novih držav članic EU. O tem bo to konec tedna v španski Granadi potekal neformalni vrh štiridesetih evropskih premierjev in predsednikov.
Bruselj je že letos obljubil Ukrajini, da bo decembra sprejel odločitev o članstvu v EU. Osem drugih evropskih držav (Moldavija, Gruzija in šest balkanskih držav) na sprejem čakajo že več let, saj naj bi EU najprej uredila lastne zadeve. Zaradi ruske vojne proti zahodu to ni več mogoče odlašati.
Po trenutnih pravilih EU bo Ukrajina po začetku članstva v prvih sedmih letih prejela 96,5 milijarde evrov v okviru Skupne kmetijske politike (SKP) in še približno 90 milijard evrov iz drugih skladov EU, kot so kohezijski skladi.
Ocene Financial Timesa nakazujejo, da zaradi prihoda devetih novih članic trenutne države članice Češka, Estonija, Litva, Slovenija, Ciper in Malta ne bodo več upravičene do takšnih sredstev.
Priprava nove evropske kmetijske politike (za obdobje 2025 – 2027) bo naloga nove Evropske komisije, ki bo začela mandat po junijskih volitvah 2024.
Prejšnja velika širitve EU je sledila padcu Berlinskega zidu leta 1989 in razpadu Sovjetske zveze. Leta 1993 so večini vzhodnoevropskih držav obetali članstvo, leta 2004 pa je deset novih držav dejansko vstopilo: Poljska, Madžarska, Češka, Slovaška, Slovenija, Estonija, Latvija in Litva, skupaj z Malto in Ciprom. Leta 2007 sta sledili Bolgarija in Romunija.