Evropski računskega sodišče ugotavlja, da so države EU težave v podjetniškem okolju rešile le delno. Sklad za okrevanje je bil ustanovljen za omilitev gospodarskih posledic pandemije, a reforme in investicije do zdaj prinašajo le omejene rezultate.
Sklad za okrevanje po koroni je razpolagal s približno 650 milijardami evrov. Države EU lahko do sredstev dostopajo v zameno za zaveze k izvajanju strukturnih reform, ki naj bi naslovile specifične gospodarske težave posameznih držav.
Od 82 priporočil, ki jih je Bruselj dal državama članicam za izboljšanje podjetniškega okolja, nobeno ni bilo v celoti izvedeno. Velik del jih je bil le površno obravnavan ali pa sploh ne, zato so obstoječe težave ostale prisotne.
Kritiki pravijo, da so države članice EU priporočila Bruslja v veliki meri ignorirale in da so denar predvsem porabile za projekte, ki so si jih same zastavile.
Računsko sodišče zaključuje, da ukrepi v le polovici pregledanih primerov prispevajo k očitnemu napredku na področju podjetniškega okolja. Čeprav so nekatere reforme prinesle nove zakone, je število konkretnih izboljšav še vedno majhno.
Samo približno tretjina zaključenih ukrepov doslej kaže jasne rezultate, verjetno pa bo minilo še več let, preden bodo učinki vidni.
Skupni proračun ukrepov za izboljšanje podjetniškega okolja znotraj sklada za okrevanje znaša 109 milijard evrov. Kljub temu potencial te podpore še ni v celoti izkoriščen. Po ugotovitvah računskega sodišča je napredek v številnih sektorjih omejen in neenakomeren.
Večina reform je zamujenih. Aprila 2025 več kot četrtina ukrepov še ni bila zaključena. Za izvedbo velja strogi rok: do konca avgusta 2026 morajo biti vsi načrtovani ukrepi končani.
Ker je v Bruslju zdaj vsa pozornost usmerjena v gradnjo in širitev obrambne industrije ter krepitev gospodarske avtonomije, vse več strokovnjakov poziva, naj neizplačana sredstva iz koronapomoči preusmerijo v sektor Obrambe in Avtonomije.