Švica se vse bolj sooča z invazivnimi rastlinskimi in živalskimi vrstami, ki v državo niso bile uradno vnesene, a so kljub temu iz sosednjih držav EU prispeli tja. Tako japonski hrošč predstavlja tudi grožnjo za kmetijstvo v nečlanski državi EU Švici.
Izmed invazivnih eksotov prihaja 41 odstotkov iz Azije in 30 odstotkov iz Severne Amerike. Uvajanje tujih vrst poteka na različne načine: 40 odstotkov je bilo namenoma uvedenih in nato po nesreči sproščenih v okolje. Še 32 odstotkov je bilo nenamerno pripeljanih z blagom v nove predele. Za 18 odstotkov tujih vrst ni znano, kako so bile uvedene.
Japonski hrošč je v Evropi prvič zabeležen na španskih Azorskih otokih ob zahodni afriški obali v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja. Leta 2014 so ga nato odkrili v severni Italiji, leta 2017 pa so hrošča prvič našli na jugu Švice.
Zdaj so zabeležene tudi izolirane najdbe japonskega hrošča severno od Alp: leta 2021 je mestna vrtnarija v Baslu prva odkrito prisotnost te vrste registrirala. Japonski hrošč je požrešen in se hrani z več kot 300 različnimi vrstami rastlin: povzroča ogromno škodo, tako kot gosenica v zemlji kot tudi kot hrošč na mnogih gojenih rastlinah ter škoduje pridelkom sadja pred obiranjem.
V Švici je trenutno 1.305 takih tujih vrst. "Samo" 15 % jih je invazivnih in predstavlja velik problem za kmetijstvo. Med njimi je 430 živalskih vrst, 730 rastlinskih in 145 gliv. 197 teh vrst je bilo označenih kot invazivnih. To pomeni, da predstavljajo tveganje za človeka in okolje, ogrožajo biotsko raznovrstnost ali motijo ekosistemske storitve ter trajnostno rabo.
V EU je azijski pikapolonček v osemdesetih letih namenoma uveden za biološko zatiranje listnih uši in se ga pogosto spušča v rastlinjake. V Švici ta pikapolonček nikoli ni bil odobren za uporabo v biološkem varstvu rastlin, vendar so ga tu leta 2004 vseeno prvič odkrili. Od takrat se je močno razmnožil in razširil.