Ta zgodovinski preboj predstavlja novo fazo v bilateralnih odnosih, ki so letos dosegli dno. Švica je namreč prekinila pogovore zaradi nesoglasij glede obsega evropske zakonodaje v državi, zlasti glede pravnega položaja tujcev in migrantov.
Obnovljeni sporazum o sodelovanju bo nadomestil več kot 1200 deloma nasprotujočih si dogovorov in ureditev, ki so bile v zadnjih desetletjih sklenjene med Bernom in Brusljem. Veliko teh dogovorov, kot so tisti o varnosti hrane, kmetijstvu, podnebnih spremembah in varstvu okolja, je zastarelih in jih je treba prilagoditi, da bodo bolje odgovarjali sodobnim izzivom.
Ključni del dogovora je ustanovitev komisije za reševanje sporov. Ta bo zagotovila, da bo švicarska zakonodaja skladna s pravili EU. Vključuje tudi arbitražno telo, ki nudi rešitve v primeru konfliktov, zlasti glede pravic tujih delavcev.
Poleg tega je dogovor predvidel, da bo Švica ponovno sodelovala v znanstvenih programih EU, kot sta Horizon Europe in Erasmus. To pomeni, da bodo švicarski raziskovalci in študenti ponovno dobili dostop do uspešnih evropskih projektov in programov izmenjav.
Čeprav je dogovor označen za zgodovinskega, ga mora še potrditi švicarski parlament in morda tudi ljudstvo na referendumu. Še posebej desničarska Švicarska ljudska stranka (SVP) je že izrazila nasprotovanje nekaterim vidikom sporazuma, zlasti določbam o prostem gibanju ljudi.