Zaradi strogih pravil velikih proizvajalcev hrane in dobaviteljev nizozemskim trgovinam z živili zdaj ni več mogoče, da bi na velikem obsegu kupovale v tujini, kjer so izdelki na voljo po nižji ceni. Trgovine so za svoje naročilo 'prisiljene' kupovati pri nizozemski podružnici zadevnega proizvajalca.
Tudi trgovine z orodjem in gradbenim materialom imajo zaradi tega težave. Iz predhodnih raziskav je razvidno, da podjetniki pri 1 od 25 nabavljenih izdelkov naletijo na tovrstne omejitve. Te povzročajo desetodstotno višjo ceno. Stranke po vsej Evropi bi lahko letno prihranile 14 milijard evrov, če bi bile vse omejitve nabave odpravljene.
Osem držav pod vodstvom nizozemske ministrice za gospodarske zadeve Micky Adriaansens (vključno z Belgijo, Dansko, Grčijo, Hrvaško, Luksemburgom, Slovaško in Češko) meni, da mora EU odpraviti te nepotrebne razlike v cenah.
Diskriminacija pri nabavi je formalno prepovedana, vendar je prek zakona o konkurenci mogoče ukrepati šele retrospektivno. Poleg tega je dokazovanje težavno. Prosti pretok blaga je eden najpomembnejših stebrov proste trgovine med državami EU. Trgovine to lahko zaobidejo le tako, da tuje nalepke prelepite z nalepkami v svojem jeziku.
"Odprava trgovinskih ovir mora biti najvišja prioriteta za notranji trg. To pomaga pri poštenem oblikovanju cen za prehrambne in neprehrambne izdelke, kar je še posebej pomembno v času visokih cen za potrošnike," je povedala ministrica za gospodarske zadeve Micky Adriaansens.
Ponovno izražene skrbi, ki jih je ponovno prinesla Nizozemska, niso nove. Leta 2019 je Bruselj največjemu pivovarju na svetu, AB InBev, naložil kazen v višini 200 milijonov evrov zaradi oviranja uvoza cenejšega piva iz Nizozemske v Belgijo.