Evropski komisar za kmetijstvo Hansen poudarja, da je proces vstopa Ukrajine v EU bolj zapleten, kot se pogosto misli. Po njegovih besedah ni v ospredju le usklajevanje kmetijskih standardov, ampak tudi način, kako se morajo ukrajinske kmetijske organizacije prilagoditi. Po njegovem mnenju se hitro soglasje zdi malo verjetno.
Evropske kmetijske organizacije se bojijo, da bi prehitra liberalizacija trgovine lahko pritiskala na cene in konkurenčnost. Hkrati pa poudarjajo pomen solidarnosti z Ukrajino glede na trenutno geopolitično situacijo in regionalna trenja.
Iz nedavne javnomnenjske raziskave v Ukrajini je razvidno, da majhna večina prebivalcev daje prednost hitremu vstopu v NATO pred članstvom v Evropski uniji.
V različnih državah EU kmetijske organizacije obstajajo pomisleki zaradi konkurence cenejših ukrajinskih uvoznih proizvodov. Želijo si zagotovila, da evropski kmetje ne bodo prikrajšani zaradi nižjih proizvodnih stroškov v Ukrajini. Zato Evropsko komisijo pozivajo k dodatnim ukrepom, kot so nadzor trga in finančna pomoč.
Nasprotno pa se ukrajinski kmetje bojijo, da bi prehitra uvedba pravil EU lahko močno prizadela njih. Soočenih so že s finančnimi negotovostmi in omejenimi vlagalskimi možnostmi ter zatrjujejo, da potrebujejo čas za izpolnjevanje strožjih zahtev glede varnosti hrane in okolja. Brez skrbnega uvajanja bi se njihova konkurenčna pozicija lahko znatno poslabšala.
Ukrajinska kmetijska podjetja izražajo tudi zaskrbljenost zaradi zamika nadaljnjih pogajanj z EU. Bojijo se, da bi politična trenja in notranje evropske razprave o kmetijski politiki lahko ovirale napredek, med drugim zaradi prepiranj in birokratskih zapletov v Bruslju glede kmetijstva.
Ukrajinska vlada je nedavno opozorila na potrebo po skupnem načrtu ukrepov za pospešitev pogovorov. Tako Kijev kot Bruselj hkrati poudarjata, da je usklajevanje glede želenih in potrebnih kmetijskih reform nepogrešljivo.