Celotno evropsko kmetijstvo in oskrba s hrano se soočata z globokimi posledicami ruske vojne proti Ukrajini. Sankcije proti ruskih bankam in podjetjem bodo občutili tudi državljani in podjetja EU.
To bomo začutili v žepu in bomo za to plačevali v evrih, Ukrajinci pa to občutijo neposredno in plačujejo z življenji, je v ponedeljek v Bruslju dejal predsednik Norbert Lins iz Evropske komisije za kmetijstvo.
Visoki uradnik AGRI Michael Scannell je v kratkem pregledu jasno povedal, da Putinova vojna v Ukrajini nima posledic le zdaj, ampak bo v prihodnjih letih privedla do pomembnih sprememb v kmetijstvu in hortikulturi. Po njegovih besedah se bo EU morala pripraviti na kmetijstvo in prehransko industrijo brez uvoza ruske energije (plin in nafta) ter ruskih surovin.
Skoraj vsi člani kmetijske komisije so podprli ukrepe Evropske komisije, ki so bili sprejeti v zadnjih dneh proti režimu ruskega predsednika. Prav tako so priznali, da „moramo tudi mi plačati določen del cene“.
V sredo bo v Bruslju sklicana izredna seja ministrov za kmetijstvo. Na tej kmetijski svetovalni seji bo francosko predsedstvo predstavilo „pismo“, v katerem bo podrobno postavljena na dnevni red celotna evropska varnost hrane in neodvisnost od ruske energije ter surovin.
Kratkoročno bo izvoza ruskega in ukrajinskega žita ustavljen. Obe državi sta odgovorni za približno 30 odstotkov svetovne trgovine z žiti. Za zdaj ni poškodb pri nakladalnih in pretovarjalnih objektih v ruskih in ukrajinskih pristaniščih v Črnem morju, ki so, glede na nepotrjena poročila, zaprta z morskimi minami, zaradi česar zavarovalnice ne krijejo več prevozov.
Zaradi trenutnih vojaških spopadov ni mogoče pobrati, predelati in odpreti trenutne žetve v Ukrajini, prav tako ni mogoče posejati poletnega žita. Posledično bo tudi naslednja žetev izgubljena, kar bo vplivalo tudi na sektor prašičereje in perutnine.
Prve študije Evropske komisije kažejo, da bo trgovina z Rusijo močno ogrožena. Zaradi izpada plačilnih procesov za običajno trgovino (razen plina in nafte) bo izvoz sadja, cvetja in rastlin močno prizadet.
Ukrajina in Rusija nista le dve največji evropski izvoznici hrane, ampak tudi veliki dobaviteljici energije (plin in nafta) ter kmetijskih surovin (gnojila). Pričakuje se, da bodo cene nakupa, ki so v zadnjih mesecih že močno narasle, še naprej rasle. Nizozemski evropski poslanec Bert-Jan Ruissen (SGP) je že zahteval, naj Evropska komisija pripravi »pakete pomoči« za najbolj prizadete sektorje in za to zagotovi sredstva v proračunu EU.
Ruissen je pozval tudi k ponovnemu premisleku o strategiji hrane od kmetije do mize, saj mora Evropa začeti delati na popolni samooskrbi s hrano. Drugi, kot je Nemec Martin Häusling (Zeleni), pa so zagovarjali pospešeno delo na lastni trajnostni oskrbi z energijo ter manjši uvoz in uporabo (ruskih) gnojil.
Predsednica Ursula von der Leyen je prej povedala, da mora EU pospešiti izvajanje Zelenega dogovora. Investicije v lastno obnovljivo energijo EU so bile doslej predvsem okoljsko vprašanje, a so zaradi Putinovega napredovanja postale vojaško-strateška nujnost, je dejala Von der Leyen.
Evropski poslanec Peter van Dalen (ChristenUnie) meni, da mora Evropska unija skupaj z zavezniki maksimalno uveljaviti vse sankcije. „Vojni zločinec v Kremlju si zasluži najstrožjo možno kazen in mora biti poklican pred Mednarodno kazensko sodišče v Haagu, kot tudi pred Evropsko sodišče za človekove pravice v Strasbourgu.“