Povprečni dohodek kmetijskih podjetij v Evropski uniji se je med letoma 2007 in 2018 povečal, vendar je ostal na sorazmerno nizki ravni. Povprečni poslovni rezultat se je v teh desetih letih zvišal z 28.800 na 35.300 evrov.
Neposredne kmetijske subvencije EU so povprečno predstavljale 28 % kmetijskega dohodka, pri čemer so bile velike razlike med državami. To izhaja iz najnovejše analize podatkov Informacijskega omrežja za kmetijsko računovodstvo (BIN), ki jo je nedavno predstavil Generalni direktorat za kmetijstvo Evropske komisije (DG AGRI).
V Litvi je bil delež subvencij skupne kmetijske politike (SKP) najvišji, kar 70 %, sledita Finska in Estonija z 67 % oziroma 66 %. Nasprotno pa so v Nizozemski premije predstavljale le 9 % poslovnega dohodka. To še posebej velja za kmetijstvo, mlečno industrijo in perutnino ter mešane kmetije, veliko manj pa za vinogradnike in vrtnarje.
Vendar obstajajo znatne razlike ne le med državami članicami, ampak tudi med starostnimi skupinami in spoloma. Najvišji zneski na delovno mesto so bili ustvarjeni na severozahodu EU, najnižji pa na vzhodu.
Podjetja, ki jih vodijo ženske, so v povprečju dosegla za 38 % nižje prihodke. Po poročilu upravljavke podjetij običajno vodijo manjša podjetja tako po površini kot tudi po obsegu proizvodnje.
Kot je bilo pričakovati, analiza kaže tudi velike razlike med državami EU glede strukture podjetij. Najvišje vrednosti sredstev imajo nizozemska in danska podjetja, povprečno okoli 3,1 milijona oziroma 2,7 milijona evrov. To je predvsem posledica zelo visokih cen zemljišč in velikega deleža investicijsko intenzivnih oblik poslovanja v omenjenih dveh državah. Kmetije v Romuniji so imele najmanjšo premoženjsko vrednost, 55.000 evrov.
Povprečna kmetija v EU je imela leta 2018 velikost 37 hektarjev. Tudi tukaj so velike razlike. Na Slovaškem je bila povprečna velikost 445 hektarjev, na Malti 3 hektarji. Večino nepremičnin vendarle ima v lasti nekdo drug. V celotni skupnosti je bilo 56 % kmetijskih zemljišč v najemu.