V 25 regijah velja do nadaljnjega tudi splošna obveznost zadrževanja za hleve z več kot 50 živalmi. Kmetije z manj kot 50 živalmi so oproščene te obveznosti, pod pogojem da so račke in gosi ločene in da so njihove živali zaščitene pred stikom z divjimi pticami.
Avstrijsko perutnino je dovoljeno hraniti le v hlevu ali zavetišču. Voda iz rezervoarjev, do katerih imajo dostop divje ptice, ne sme biti uporabljena. Račke in gosi morajo biti ločene od druge perutnine.
Vsi rejci perutnine so prav tako pozvani, naj posebno pozornost namenijo svoji bio varnosti, kot so obleka za delo v hlevu, higiena rok in ukrepi za zatiranje glodavcev v hlevih.
Obvezujoče je prijavljanje mrtvih vodnih ptic. Veterinarji morajo poskrbeti za odstranjevanje in preiskavo mrtvih živali. Prehodni mimoidoči ptic ne smejo dotikati ali puščati na kraju, kjer so bile najdene.
V Evropi se vsako pomlad in jesen vse pogosteje pojavljajo izbruhi ptičje gripe (aviarna influenca). Virus se lahko zlahka prenese na domačo perutnino prek okuženih divjih ptic ali njihovih iztrebkov. Zelo nalezljiv je. Pri perutnini je bolezen običajno smrtonosna.
Do sedaj v Evropi niso bili potrjeni primeri ptičje gripe pri ljudeh. V redkih primerih lahko zelo tesen stik z okuženimi pticami (na primer delavci na perutninskih kmetijah) povzroči prenos s ptic na ljudi. Okužba povzroča simptome podobne gripi. Po mnenju strokovnjakov pa je prenos na ljudi preko hrane izključen.
Zaradi selitve ptic v teh tednih v Nizozemsko prispeva več vodnih ptic. Kljub temu pa ni prijav povečanega izumiranja divjih ptic v državah severno od Nizozemske. V drugih delih Evrope je od začetka septembra letos prijavljenih dokaj veliko izbruhov, predvsem na Madžarskem in Poljskem. Izbruhi so bili tudi v Franciji in Italiji.