Finska je predstavila nov predlog za prekinitev zastoja pri večletnem proračunu Evropske unije (2021–2027). Rotirajoče finsko predsedstvo predlaga povečanje obsega proračuna EU na 1,07 odstotka evropskega bruto domačega proizvoda (BDP). To je manj, kot sta zahtevali Evropska komisija in Evropski parlament, a več, kot so nekaterim državam članicam EU pripravljene plačati.
Predlog se nahaja nekje med željami nove Evropske komisije (1,11 odstotka BDP EU) in trenutnim proračunom (1,00 odstotka). Finska predvideva 12-odstotno znižanje kohezijskih skladov za podporo ekonomsko šibkejšim regijam. Tudi proračun za kmetijstvo naj bi bil po finskih željah precej znižan; ta znesek naj bi bil manjši za 13 odstotkov.
Znižanje za 13 odstotkov pri izdatkih za kmetijstvo bo za kmetijske države boleče, a je bilo pravzaprav že pričakovano in logično. Vsakih sedem let se določa proračun za skupno kmetijsko politiko, pred 7, 14 in 21 leti pa so že opozarjali, da preveč denarja EU namenja kmetijskim podjetjem.
Zaradi zaporednih volitev v več državah EU, zmede okoli brexita, vztrajne migrantske krize in strahu pred morebitno novo finančno krizo so pogajanja o reformi skupne kmetijske politike obstala v zastoju. Sedaj je sredina leta 2021 določena kot začetni datum v Bruslju. Da se že zdaj močno varčuje, je slab znak.
Izvirni predlog (stare) Komisije za novi večletni proračun je že bil izpostavljen ostri kritiki. Trend je bil: še manj denarja za kmetijstvo (prva steber) in nadaljnja prerazporeditev k ukrepom za okolje in podnebje (drugi steber) ter morda linearno zmanjšanje celotnega kmetijskega proračuna za 10 odstotkov. To pomeni nadaljnje močno zmanjšanje podpor za dohodke. O tem je novi (poljski) komisarski za kmetijstvo Wojciechowski modro molčal med svojim zaslišanjem v Evropskem parlamentu, sicer bi mu takoj lahko zavrnili imenovanje.
Finski predlog pri 1,07 odstotka kljub temu ostaja nad trenutnim proračunskim obsegom. To je v nasprotju z interesom štirih severnih držav EU, kot sta Nizozemska in Nemčija. Ti menijo, da proračun EU ne bi smel rasti, ampak se zaradi odhoda Združenega kraljestva znižati. Ti državni voditelji želijo, da proračun ostane na 1 odstotku BDP.
S svojim stališčem te štiri vlade voditelje usmerjajo v konfrontacijo z ostalimi državami EU, Evropsko komisijo in Evropskim parlamentom, ki 1-odstotno zgornjo mejo izdatkov ocenjujejo kot nerealistično nizko.
Za 'škrtim četvericom', kot jih imenujejo v Bruslju, je neprijetno presenečenje, da Nemčija (največja financerka EU) ne namerava vztrajati pri ničelnem povečanju. Po navedbah vpletenih kanclerka Merkel ne želi podpisati sporazuma, ker meni, da je meja 1,00 odstotka preveč rigidna. S tem si pušča proste roke za kompromis, ki bo dražji.