Začasni izid britanskih parlamentarnih volitev skoraj popolnoma ustreza anketam med volišči, ki so jih včeraj zvečer napovedale tri velike britanske televizije BBC, ITV in Sky: konservativni premier Boris Johnson je dosegel veliko zmago. Njegova stranka naj bi osvojila 365 sedežev v spodnjem domu parlamenta, kar je približno petdeset sedežev več kot prej.
To je največja zmaga konservativcev od leta 1987 pod takratno premierko Margaret Thatcher. Boris Johnson ima zdaj zelo veliko večino 76 sedežev in lahko svojemu načrtu za Brexit čim prej da končno podobo.
Labouristična stranka Jeremyja Corbyna ni osvojila več kot 203 sedeže, kar je izguba skoraj šestdeset sedežev. To je največji poraz Labourjevcev od leta 1983. Corbyn je izjavil, da ne bo odstopil, vendar ne namerava kandidirati na naslednjih volitvah. Prav tako bo odstopil tudi drugi mož Labour stranke. Komentatorji pravijo, da ta poraz v veliki meri pomeni zavrnitev 'marksistične poti' Labourjevcev in Corbyna. "Labour izgublja zaradi Corbyna," je naslovil en od britanskih tabloidov.
Škotska narodna stranka Nicolaja Sturgeon bo v spodnji dom poslala 48 škotskih politikov, kar je dobiček trinajst sedežev. To je tudi izguba za konservativce in nikakor ni okrevanje za Labour. Ali ta uspeh prinaša SNP bližje drugo referendum o škotski neodvisnosti, ni pričakovati. Konservativci se proti temu načrtu oporekajo.
Za Liberalno-demokrate je izid prava drama; niso zmagali, ampak so upadli na 11 sedežev. Vodja stranke Jo Swinson je izgubila svoj sedež v svoji volilni enoti in je že napovedala svojo odstop. Tako pro-evropski LibDem niso osvojili niti enega sedeža v veliki množici okrožij, ki so leta 2016 še izbrala ostati v EU. Fanatična anti-EU Brexit stranka Nigela Faragea ni osvojila niti enega sedeža.
Politiki Zelenih prav tako niso uspeli doseči preboja s svojim okoljevarstvenim in podnebno programom, evropskim Green Dealom: ostajajo pri le enem sedežu od 650 v spodnjem domu parlamenta.
Kljub veliki podpori britanskega prebivalstva Johnsonovemu kursu Brexita ni še nič gotovo glede zaključka Brexita. Johnson je povedal, da želi iz EU izstopiti konec januarja, da bo letos z Brusljem pogajal nov trgovinski sporazum in da bo Velika Britanija res po trenutnih načrtih konec leta 2020 zapustila evropske institucije.
Ne le evropski, tudi britanski strokovnjaki izražajo velike dvome glede takega tempa. Bojijo se, da bosta Johnson in EU imela še veliko o čem pogovarjati in da nikakor še nista dorekla vseh zadev.