Evropska komisija je sprva želela zajeti skoraj vse živinorejske dejavnosti, medtem ko je Odbor za kmetijstvo Evropskega parlamenta želel živinorejo povsem izključiti. V sedaj doseženem t. i. trilog dogovoru so pogajalci znatno zvišali pragove za živinorejo.
Pravila bodo veljala za kmetijska podjetja z vsaj 350 velikimi živinskimi enotami za prašiče, 280 za perutnino (300 za nosilne kokoši) in 380 za mešana podjetja. Obsežne kmetije in manjše živinoreje za domačo uporabo bodo za zdaj izvzete.
Nova pravila bodo uvedena postopoma, šele po letu 2030. Do leta 2026 mora (nova) Evropska komisija oceniti, kako najbolje nasloviti onesnaževanje zraka in podtalnice zaradi živinoreje in kmetijske proizvodnje, zlasti glede vzreje govedi.
Nova pravila predvidevajo tudi, da bodo onesnažujoča podjetja v javni evidenci vodila podatke o obdelanem surovem materialu in do okolja povzročeni odpadki ter onesnaženju zaradi njihove dejavnosti. Proti temu bodo lahko okoliški prebivalci vložili tudi tožbe za škodo. To mora vsaka država članica vključiti v svojo zakonodajo. Prav tako bo treba v mnogih državah članicah znatno zvišati globe.
Politični akterji v Bruslju so skozi zadnja leta večkrat poskusili ukrepati proti onesnaževanju, ki ga povzroča kmetijstvo. Z okoljskimi in podnebnimi zakoni iz Zelenega dogovora ter novo kmetijsko politiko je bila na tem področju storjena pomembna začetna poteza, vendar pa je v zadnjem času ta bolj okoljsko naravnan smerokaz pod pritiskom.
Kmetijski sektor je tretji največji povzročitelj emisij toplogrednih plinov v EU, vendar bi lahko postal največji onesnaževalec, saj se druge industrije hitreje postavljajo na "čistejše" poti.
Po podatkih Evropske okoljske agencije se je emisija iz kmetijstva med leti 2005 in 2021 zmanjšala le za 3 odstotke. To je primerljivo z 7,6-odstotnim upadom v transportnem sektorju in 31-odstotnim zmanjšanjem emisij v stanovanjih in zgradbah.