Madžarska je v tem polletju rotacijska predsednica Evropske unije, zlasti z organizacijskimi in ceremonialnimi nalogami ter funkcijami. V EU velja madžarski premier že vrsto let za trn v peti in motnjo. Šteje se za enega redkih evropskih voditeljev, ki zagovarja ruskega predsednika Putina, proti kateremu poteka preiskava na Mednarodnem kazenskem sodišču ICC v Haagu.
Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen je poudarila, da spravljalska politika do Putina ne bo delovala in pozvala k enotnosti ter odločnosti za dosego pravičnega in trajnostnega miru v Ukrajini.
Evropska komisija zdaj razmišlja, da bi zaradi Orbánovih enostranskih dejanj obisk voditeljev EU na Madžarskem morda prestavila ali spremenila. Na primer, vrhove EU morda nekaj časa ne bi več organizirali v Budimpešti.
Orbán je svoj obisk opravičeval z navedbo, da je dialog z Rusijo nujen, kljub trajajoči vojni v Ukrajini. To stališče pa je v nasprotju s širšo strategijo EU, ki je usmerjena v izolacijo Rusije s sankcijami in podporo Ukrajini.
Josep Borrell, vodja zunanjih zadev EU, je kritiziral Orbánov obisk in poudaril, da madžarski premier ne govori v imenu EU. Borrell je izpostavil, da takšni enostranski koraki lahko ogrozijo enotnost EU ter oslabijo skupna prizadevanja za odpor proti ruski agresiji.
Orbánovo srečanje s Putinom je vključevalo pogovore o energetski varnosti in gospodarskem sodelovanju, temah, ki jih Orbán ocenjuje kot ključne za Madžarsko. Vendar pa tesne vezi z Rusijo drugi člani EU vidijo kot problematične, saj želijo poudariti solidarnost z Ukrajino in strogo spoštovanje sankcij proti Rusiji.