Predstavniki treh evropskih institucij v Äetrtek in petek poskuÅ”ajo v Bruslju z novo "super-trialogo" doseÄi dogovor o reformi skupne kmetijske politike EU (SKP).
Äe se pogajalci Evropskega parlamenta, Evropske komisije in 27 ministrov dogovorijo, lahko sporazum Å”e potrdijo med sreÄanjem ministrov EU, ki bo prihodnji ponedeljek in torek v Luxemburgu.
Äe se dogovora ne doseže, bodo pogajanja o prenovi SKP nadaljevala Portugalska v drugi polovici leta v Äasu slovenskega predsedovanja EU. V tem primeru se priÄakuje nadaljnje zamude.
Promotion
V maju so potekala pogajanja, ki so se konÄala s vzajemnimi obtožbami med Svetom (državami Älanicami), Evropskim parlamentom in celo Evropsko komisijo zaradi nezmožnosti sklenitve dogovora o reformi.
Äeprav je veÄina SKP že dogovorjena, Å”e vedno obstajajo pomembna nesoglasja, ne le glede podrobnosti, komponent in izjem, temveÄ tudi glede osnovnih vpraÅ”anj. To Å”e vedno povzroÄa trenja med pogajalci.
Eko-subvencijski režimi, ki naj bi kmetovalce spodbujali k veÄji upoÅ”tevanju okolja in podnebja pri njihovem delu, so najveÄje podroÄje nesoglasij. Nekatere države zahtevajo dvoletno preizkusno obdobje oziroma uvodno fazo. Kmetje, ki ne bi dosegli okoljskih ciljev, bi kljub temu prejeli subvencijo.
Prav prejÅ”nji teden je poroÄilo Evropskega raÄunskega sodiÅ”Äa razkrilo, da kmetijske subvencije v zadnjih letih komajda prispevajo k ÄistejÅ”emu okolju ali zdravemu podnebju. Tako zagovorniki kot nasprotniki opažajo to ugotovitev kot argument za zahtevo po veÄ ali manj SKP-subvencij.
Nekateri pravijo, da je jasno, da so kmetje prejeli veliko evropskih sredstev, a so storili malo za klimo in okolje. Drugi trdijo, da te subvencije niso bile namenjene temu, temveÄ so predstavljale zgolj 'podporo dohodku' kmetov. Zato menijo, da bi prav preko Zelenega dogovora zdaj morali v kmetijstvu uveljaviti okoljske cilje.