Predstavniki treh evropskih institucij v četrtek in petek poskušajo v Bruslju z novo "super-trialogo" doseči dogovor o reformi skupne kmetijske politike EU (SKP).
Če se pogajalci Evropskega parlamenta, Evropske komisije in 27 ministrov dogovorijo, lahko sporazum še potrdijo med srečanjem ministrov EU, ki bo prihodnji ponedeljek in torek v Luxemburgu.
Če se dogovora ne doseže, bodo pogajanja o prenovi SKP nadaljevala Portugalska v drugi polovici leta v času slovenskega predsedovanja EU. V tem primeru se pričakuje nadaljnje zamude.
V maju so potekala pogajanja, ki so se končala s vzajemnimi obtožbami med Svetom (državami članicami), Evropskim parlamentom in celo Evropsko komisijo zaradi nezmožnosti sklenitve dogovora o reformi.
Čeprav je večina SKP že dogovorjena, še vedno obstajajo pomembna nesoglasja, ne le glede podrobnosti, komponent in izjem, temveč tudi glede osnovnih vprašanj. To še vedno povzroča trenja med pogajalci.
Eko-subvencijski režimi, ki naj bi kmetovalce spodbujali k večji upoštevanju okolja in podnebja pri njihovem delu, so največje področje nesoglasij. Nekatere države zahtevajo dvoletno preizkusno obdobje oziroma uvodno fazo. Kmetje, ki ne bi dosegli okoljskih ciljev, bi kljub temu prejeli subvencijo.
Prav prejšnji teden je poročilo Evropskega računskega sodišča razkrilo, da kmetijske subvencije v zadnjih letih komajda prispevajo k čistejšemu okolju ali zdravemu podnebju. Tako zagovorniki kot nasprotniki opažajo to ugotovitev kot argument za zahtevo po več ali manj SKP-subvencij.
Nekateri pravijo, da je jasno, da so kmetje prejeli veliko evropskih sredstev, a so storili malo za klimo in okolje. Drugi trdijo, da te subvencije niso bile namenjene temu, temveč so predstavljale zgolj 'podporo dohodku' kmetov. Zato menijo, da bi prav preko Zelenega dogovora zdaj morali v kmetijstvu uveljaviti okoljske cilje.