Ocene pridelave mehke pšenice so padle na 116,5 milijona ton, kar je izrazit upad v primerjavi s prejšnjimi napovedmi.
Zniževanje pridelkov pripisujejo kombinaciji neugodnih vremenskih pogojev, kot so dolgotrajne padavine, suša in vročinski valovi, pa tudi vplivu ruske vojne v Ukrajini. Vse to povzroča ne le nižjo proizvodnjo, temveč tudi skrbi glede kakovosti pridelkov. Verjetno bo to vodilo v višje cene žitaric v bližnji prihodnosti.
V Nemčiji, zlasti v zveznih deželah Baden in Spodnja Saška, poročajo o nižjih pridelkih zaradi dolgotrajnih padavin in slabih vremenskih razmer, ob zmanjšani kakovosti rastlin.
V Poljski pričakujejo občuten upad pridelave žit, predvsem v primerjavi s preteklim letom. Skupni pridelek žit na Poljskem bo verjetno nižji kot leta 2023, kljub večjemu posevku zemlje.
Avstrija prav tako poroča o nižjih pridelkih, pri čemer skupna proizvodnja zaostaja za pričakovanji. Napovedi žetve pšenice so bile prilagojene navzdol, končni pridelek pa bo verjetno manjši, kot je bilo prvotno predvideno.
Situacija v Ukrajini je bolj zapletena. Čeprav je država uspela povečati izvoz žit kljub intenzivnejšim ruskih napadom, so napovedi žetve nepredvidljive. Ukrajinska nacionalna banka je rahlo zvišala napovedi pridelka, a ostaja negotovost, kako bosta vojna in vremenski pogoji vplivala na končno proizvodnjo.
Francija, največja proizvajalka pšenice v EU, poroča o 25-odstotnem upadu v primerjavi z lanskim letom, kar pomeni najmanjši pridelek od leta 1987.
Splošno gledano je stanje na trgu žit zaznamovano z negotovostjo in skrbmi glede trajnosti pridelkov v trenutnih razmerah. Prihodnji tedni bodo ključni za končne pridelke in njihov vpliv na cene hrane v Evropi.