Evroposlanec Bas Eickhout (GroenLinks) imenuje novi evropski kmetijski dogovor izgubljeno priložnost za trajnostno podnebno politiko in za prihodnost zdrave kmetijske panoge. Naslednji teden, v torek, bo novi ZSKP (2021-2027) potrjen v Strasbourgu.
Eickhout meni, da so cilji okoljske politike Green Deal in strategija hrane od kmetovalcev (F2F) tako minimalno in neobvezno vključeni v novi ZSKP, da v večini držav EU od tega ne bo veliko uresničenega. Poleg tega po mnenju stranke Zeleni veliko nalog, nadzora in pristojnosti prenesejo na državne in regionalne oblasti, kar otežuje pravočasno prilagajanje.
V intervjuju za kmetijsko časopisje LTO Nieuwe Oogst Eickhout pravi, da je Nizozemska in LTO v EU preveč stavila na prilagodljivost po državah in na nizke standarde. »V 27 državah članicah EU se bo kmalu začela tekma proti dnu. V mnogih državah bodo standardi postavljeni čim nižje.«
»Že leta vemo, da se mora veliko spremeniti v kmetijstvu. Remkes je že dejal, da več ne more vse ostati po starem. Prav moderna in dobro organizirana kmetijska država, kot je Nizozemska, bi imela interes po strožji, prihodnost usmerjeni evropski kmetijski politiki. A s tem neobveznim ZSKP zdaj ne bo nič od tega,« je poudaril Eickhout.
Ne samo Zeleni, temveč tudi okoljske organizacije, kot sta Greenpeace in mladi, ki se borijo za podnebje z Gretinim vodstvom, ocenjujejo, da je kompromis ZSKP prenizek in nesprejemljiv. Menijo, da mora kmetijstvo opustiti uporabo kemičnih herbicidov in sredstev za spodbujanje rasti.
»Leta 2019 so evropski volivci glasovali za podnebju prijazne, zelene spremembe. Ursula von der Leyen in njeni komisarski člani so takrat obljubljali veliko o evropskem Zelenem dogovoru. A danes preprosto podpirajo povsem zastarelo evropsko kmetijsko politiko. EU še vedno podpira intenzivno industrijsko živinorejo. Kmeta bo še vedno spodbujala k uporabi sintetičnih pesticidov,« je dejal poslanec iz GroenLinksa.
Nizozemska evroposlanka Anja Hazekamp (Partija za živali) bo v torek med glasovanjem predlagala amandma za umik novega ZSKP, ki je vreden približno 270 milijard evropskih kmetijskih subvencij.
V prihodnjih letih bo letno porabljenih približno 54 milijard evrov davkoplačevalskega denarja EU za kmetijske subvencije. Največ koristi od tega ima intenzivno kmetijstvo in živinoreja. Po njenih besedah to neposredno vodi do izgube biotske raznovrstnosti, onesnaženja vode in zraka, emisij toplogrednih plinov ter nesprejemljivega vpliva na dobrobit živali.
Megahlevi in obsežna poljedeljska proizvodnja, ki uporablja veliko umetnih gnojil. Tudi pogoj, da ne bi bilo več ciljnih subvencij za rejo borbenih bikov – zahteva, ki jo je evropski parlament uveljavil na podlagi amandmaja Partije za živali in GroenLinksa – je bil s strani držav članic EU iz pogodbe izločen. Zaradi tega bi države še vedno lahko subvencionirale bikoboske s pomočjo sredstev EU.
»Prehod na pošten, zdrav, živalsko in okolju prijazen prehranski sistem je ključnega pomena, da se spopademo s svetovno podnebno in biotsko krizo. Kmetijska politika mora biti usmerjena v dejansko spodbujanje tega prehoda. Predlagana kmetijska politika spodkopava ambicije s področja narave, okolja, podnebja in dobrobiti živali. Obstaja preveč lukenj v tej zakonodaji; subvencioniranje škodljivih dejavnosti bo nadaljevalo, če bo ta kmetijska politika sprejeta,« je dejala Hazekamp.