Beloruska disidentka Sviatlana Tsikhanouskaya je Evropskemu parlamentu povedala, da belorusko demokratično gibanje ne more več dolgo čakati na Evropo. Opozicijska voditeljica, ki je pobegnila v tujino, je dejala, da je treba ‘evropske izraze solidarnosti in zaskrbljenosti zdaj prevesti v konkretna dejanja’ in da mora Evropa bolj ukrepati proti avtoritarnosti.
Tsikhanouskaya je tudi pozvala k večji solidarnosti med Evropo in beloruskimi demokratičnimi silami. »Ne pozabimo na beloruske zapornike vesti in pomagajmo tistim, ki so morali zapustiti državo. Danes je od tega, ali bomo to pot skupaj prehodili, odvisna ne le demokracija v Belorusiji, ampak tudi demokracija v Evropi,« je dejala.
Predsednik Evropskega parlamenta David Sassoli je Sviatlano Tsikhanouskayo označil kot simbol boja za demokracijo in svobodo ter glas mnogih političnih zapornikov, ki so trenutno v Belorusiji zaprti.
Evropska unija grozi s sankcijami proti prevoznikom in transportnim podjetjem, ki sodelujejo pri tihotapljenju ljudi ali trgovanju z ljudmi v EU. Zaradi tega lahko letalska podjetja pristanejo na evropskem ‘črnem seznamu’ in začasno izgubijo pravice do pristankov.
Na ta način skuša EU zaustaviti ukrepe beloruskega predsednika Lukašenka. Ta v državo pripelje velike skupine beguncev s Bližnjega vzhoda, da jih preko svoje zahodne sosednje države Poljske spustijo v EU. Begunci poskušajo tudi nezakonito prečkati mejo z Litvo ali Latvijo.
Ta situacija je v zadnjih tednih pripeljala do nečloveških razmer na mejah, kjer so Poljska, Latvija in Litva v naglici postavile velike žične ovire. Prav tako so bile nekatere mejne prehode zaprte.
Takšna situacija na meji EU z Belorusijo ne bi bila mogoča brez sodelovanja transportnih podjetij. Evropska komisija je napovedala dodelitev 200 milijonov evrov finančne pomoči Poljski in Litvi. Poleg tega je Komisija napovedala, da bo kmalu predstavila izredne zakonodajne ukrepe za varovanje meja.
Kot odziv na krizo so Poljska, Litva in Latvija sprejele nacionalno zakonodajo, ki dovoljuje »pushbacke«, nezakonito vračanje prosilcev za azil. V razpravi je evropska poslanka stranke Zelena levica Tineke Strik opozorila, da skoraj nihče od beguncev, ki so uspeli priti na Poljsko, nima dostopa do azilnega postopka.
Prosilci za azil, ki zdaj tavajo po gozdovih ob poljsko-beloruski meji, bi morali po mnenju Strikove imeti dostop do azilnih postopkov in humanitarnemu sprejemu. »Ta geopolitična kriza ne sme voditi v trajno zaprtje mej,« je dejala.