Britanski parlament je odobril sporazum, ki ga je premier Boris Johnson ta mesec v Bruslju dosegel z voditelji držav EU o izstopu Velike Britanije iz EU. Prejšnje dogovore Johnsonove predhodnice Therese May je parlament trikrat zavrnil. To je prvič, da je spodnji dom v glasovanju večinsko podprl prekinitev članstva v EU.
Spodnji dom je zavrnil predlog premierja Johnsona, da bi vse nove zakone, povezane s tem brexitom, obravnavali v treh dneh. Po mnenju kritikov gre za tehnično-pravne zahtevne zakone, ki imajo velike posledice in pri katerih ne sme biti napak. Ti zakoni določajo, kako bo Velika Britanija delovala ločeno od EU ter kaj bo še sodelovala z EU v prihodnjih letih.
Poleg tega obravnava vseh teh zakonov omogoča politikom, da vložijo amandmaje in predloge za spremembe. Tako se ponovno pojavlja možnost, da se ljudstvo vpraša o tem v drugem brexitskem referendumu. Prav tako obstaja velika verjetnost predčasnih parlamentarnih volitev in da bo čez nekaj mesecev v Londonu druga vlada. Zato še ni jasno, kako bo britanski izstop iz EU končno videti. Prav tako ni jasno, ali bo brexit sploh izveden.
Predsednik EU Donald Tusk je predlagal državam EU, da odobrijo britanski predhodni zahtevek po prestavitvi datuma brexita. Premier Johnson je bil konec tedna s strani spodnjega doma prisiljen zaprositi za odlog, zato je moral opustiti svoj 'sanjski' datum brexita, 31. oktober.
Tusk predlaga, da se odlog izvede s pisno proceduro, zato ne sklicuje posebnega vrha EU. Francija je sporočila, da je odprta za "tehnično podaljšanje za nekaj dni". Nemčija je prav tako odprta za kratek odlog brexita, če bo za to pravi politični razlog. Kratek odlog bi omogočil mehko ratifikacijo izstopa Združenega kraljestva iz Evropske unije.
Še ni jasno, ali bodo države EU uporabile prej omenjeni datum s koncem januarja ali kakšno drugo rešitev. Francija pa zanika možnost ponovnega odprtja pogajanj o sporazumu.
Prav tako še ni jasno, kaj bi morebitni odlog pomenil za položaj britanskega komisarja v EU in za britanske evropske poslance. Po zakonih EU imajo države, ki so sodelovale na evropskih volitvah 1. novembra, pravico do sedeža v Evropski komisiji in do sedežev v Evropskem parlamentu. Že je znano, da se pri pripravi nove komisije Von der Leyen pripravlja komisija s 27 člani, brez britanskega komisarja. Prej je bilo rečeno, da bodo prosti sedeži britanskih evropskih poslancev razdeljeni med preostale države, a EP še ni odločil, kaj se bo po 1. novembru zgodilo.