Mehanizem prilagoditve ogljične meje (CBAM) ni uvozna dajatev ali davek, temveč obvezuje podjetja zunaj EU, da plačajo za lastne izpuste CO2, tako kot to morajo že zdaj podjetja v Evropi. Ta »okoljska korekcija« na meji zagotavlja, da uvoz ni cenejši od okolju prijaznih evropskih proizvodov.
»Želijo tuja podjetja s svojimi izdelki vstopiti na naš trg? Potem tudi po naših podnebnih pravilih,« pravi nizozemski evropski poslanec Mohammed Chahim (PvdA), ki je vodil pogajanja v imenu Evropskega parlamenta.
CO2 dajatev na evropski meji je po besedah njegovih sobesednikov Pascala Canfina (Francija) svetovna novost. »S to direktivo bo onesnaževalec resnično plačal, hkrati pa bomo spodbudili preostali svet, da postane bolj okolju prijazen.«
Prve tri leta je nov sistem predvsem usmerjen na nekatere velike industrije, kot sta jeklo in aluminij ali umetna gnojila. Toda okoli leta 2026 bo »okoljska korekcija« veljala tudi za proizvode, ki so njihove derivati, na primer uvoz avtomobilov ali žit, pridelanih z uporabo umetnih gnojil.
Nova direktiva ne bo le zagotovila poštenih konkurenčnih pogojev za podjetja, ampak bo tudi preprečila, da se podjetja EU selijo v države brez okoljevarstvenih kazni. Države EU že dlje časa delajo na uvedbi »zrcalne klavzule« v trgovinskih sporazumih: okoljski standardi, ki jih EU nalaga lastnim podjetjem, bodo morali veljati tudi za podjetja izven EU.