Pri tem morajo obstajati konkretni dokazi, na primer s strani klientskih organizacij ali žvižgačev. Takšni izdelki potem ne bodo več dovoljeni na trgu, tudi ne za spletno prodajo.
Proizvajalci prepovedanih izdelkov bodo morali svoje izdelke odstraniti s skupnega trga in jih podariti, reciklirati ali uničiti. Podjetja, ki ne upoštevajo pravil, se lahko soočijo z globo. Izdelki pa lahko ponovno vstopijo na trg, ko podjetje, ki uvaža, odstrani prisilno delo pri svojih dobaviteljih.
Evropski parlament je ta teden sprejel uredbo, ki prepoveduje prodajo, uvoz in izvoz izdelkov, narejenih s prisilnim delom. Ta uredba se zlasti nanaša na blago izven EU, na primer oblačila, narejena s prispevkom otrok.
Naloga žvižgačev, nevladnih organizacij in sodelujočih držav je, da opozorijo na sumljivo blago, ki se lahko nato preišče. Ob zadostnih dokazih se sproži preiskava.
Nizozemska evroposlanka Samira Rafaela (D66), ena izmed sopredlagateljic, je opisala dan kot zgodovinskega in je zadovoljna z novo uredbo. »Sprejeli smo prelomno zakonodajo za boj proti prisilnemu delu po vsem svetu.«
»Ta uredba spodbuja evropsko in mednarodno sodelovanje, prenaša moč izkoriščevalcev k potrošnikom in delavcem ter nudi možnosti za odškodnine žrtvam,« dodaja Rafaela.