Po najnovejši raziskavi Eurobarometra Evropskega parlamenta 68 odstotkov državljanov EU pričakuje, da bo Unija prevzela večjo odgovornost. Na Nizozemskem je ta odstotek še višji in znaša 74 odstotkov.
Deveterica od desetih Evropejcev meni, da morajo države članice EU skupaj iskati rešitve za svetovne izzive. Prav tako velja široko soglasje o potrebnih sredstvih: 77 odstotkov državljanov meni, da mora EU prejeti več instrumentov in proračuna za ustrezno odzivanje. Na Nizozemskem deli ta pogled 73 odstotkov ljudi.
Po mnenju anketirancev se mora Unija osredotočiti predvsem na obrambo in varnost (37 odstotkov) ter na gospodarstvo, industrijo in konkurenčnost (32 odstotkov). Pri Nizozemcih je poudarek še močnejši na varnosti, saj skoraj polovica to navaja kot glavni prioritetni cilj.
Ko Evropejce vprašajo, katerim temam naj Evropski parlament posveti prednost, so na vrhu visoka inflacija, naraščajoče cene in življenjski stroški (41 odstotkov), sledita področji obrambe in varnosti (34 odstotkov) ter boj proti revščini (31 odstotkov). Nizozemci pa dajejo drugačne prioritete: z varnostjo na prvem mestu (56 odstotkov), sledijo ukrepi za podnebje (37 odstotkov) in migracije ter azil (34 odstotkov).
Velik del prebivalstva pričakuje tudi finančno več skupnega delovanja EU. Skoraj osem od desetih Evropejcev podpira več skupnih projektov, ki jih financira EU, kar omogoča bolj ciljno in učinkovito porabo naložb. Na Nizozemskem je podpora temu še nekoliko večja, in sicer 79 odstotkov.
Nazadnje Eurobarometer kaže, da Evropejci ne pričakujejo samo več enotnosti ob krizah, temveč tudi odprtost navzven. Večina je pozitivno naravnana do nadaljnje širitve Unije, zlasti med mladimi. To vidijo kot način za krepitev stabilnosti in demokracije v Evropi. Raziskava je bila izvedena maja 2025 med 26.410 državljani vseh 27 držav članic EU.
Predsednica Evropskega parlamenta Roberta Metsola je v odzivu poudarila, da se mora Unija odzvati na jasna pričakovanja državljanov. Po njenih besedah Evropejci zahtevajo stabilnost, varnost in močan skupni glas v negotovem svetu. »Naš naslednji večletni proračun mora Evropi omogočiti soočanje z novo geopolitično realnostjo,« je dejala Metsola.
Naslednji teden, po vrnitvi iz poletnega premora, se v Bruslju in Strasbourgu začnejo pogajanja o večletnem finančnem okviru (MFK), proračunu za leto 2026 ter skupnem večletnem kmetijskem proračunu (SKP).