Evropska komisija je v Evropskem parlamentu predstavila dolgo pričakovano novo strategijo za 'trajnostna vlaganja'. S tem EU določa kriterije, kaj je trajnostno in kaj ne, predvsem glede naložb v nove vire energije.
Z novo strategijo EU bo bankam in finančnim institucijam takoj jasno, katere industrije bodo kmalu 'onesnažujoče' ali zastarele. Ker bo vlagateljem zdaj bolj jasno, kaj je zeleno in kaj ne, bo po mnenju Komisije vlaganje v zelene naložbe bistveno bolj privlačno.
"To je bistvenega pomena, če želimo z zasebnim denarjem podpreti trajnost in do leta 2050 doseči podnebno nevtralnost," je povedal Valdis Dombrovskis, podpredsednik Evropske komisije, po tiskovni konferenci v Strasbourgu.
Da bi dosegli podnebne cilje Pariškega sporazuma, je potrebno sodelovanje celotnega finančnega sektorja. Vlagatelji in investitorji želijo imeti jasnost. Nizozemski evroposlanec Paul Tang (S&D, PvdA) meni, da je prav, da je Evropska komisija to zdaj prepoznala in predlaga zakonodajne ukrepe.
Skupaj z strategijo je komisar Dombrovskis predstavil tudi standard EU za zelene obveznice. S tem lahko podjetja in države pridobivajo denar posebej za naložbe v zelena in podnebju prijazna podjetja.
Paul Tang: "Ta standard daje podjetjem in državam dodatno orodje za prehod v trajnostno gospodarstvo in vlagateljem olajša trajnostno vlaganje njihovega denarja."
Naložbe v fosilna goriva prinašajo veliko tveganj. Ne le, da prispevajo k segrevanju Zemlje, obstaja tudi nevarnost izgube njihove vrednosti. Znanstveniki opozarjajo, da bo za izpolnjevanje obveznosti Pariškega sporazuma uporaba fosilnih goriv mogoča le še 10 do 15 let.
Ker države zdaj resno vlagajo v prehod na trajnostno gospodarstvo, bodo naložbe v naftna in plinska polja ali rafinerije hitro izgubljale vrednost. Veliki nizozemski pokojninski sklad ABP trenutno še vedno vlaga več kot 15 milijard evrov v fosilna goriva, banka ING pa ima skoraj 4 milijarde evrov naložb v tem sektorju.

