Objava prihaja ob bolečem trenutku: dan pred tem, ko je Bruselj - po večletnih pogajanjih - potrdil sporni prostotrgovinski sporazum z državami Mercosur. Evropski kmetje so več let protestirali proti tem dogovorom, ker uvoz hrane iz teh držav ne mora izpolnjevati tako stroge zahteve kot tisti, ki veljajo za kmetje v EU.
Z ustanovitvijo EBAF poskuša Hansen odpraviti napetosti v kmetijskem sektorju. Ustanovitev takšne stalne posvetovalne platforme je bila že prej letos - tik pred evropskimi volitvami - napovedana s strani predsednice komisije Ursule von der Leyen. V odziv na velike kmetijske demonstracije v več državah EU je sklicala strateški kmetijski svet.
Odbor bo imenovan za obdobje petih let in naj bi se sestajal dvakrat do šestkrat letno. Če bo potrebno nujno svetovanje, lahko komisar Hansen skliče tudi dodatne sestanke. V januarju se začne postopek za določitev sestave svetovalnega odbora.
"Ključno je vključevanje kmetov pri oblikovanju politike EU na področju kmetijstva," je dejal novi komisar za kmetijstvo. Po Hansenovih besedah je svetovalni odbor orodje, s katerim kmetom zagotavljajo strukturo in platformo, da lahko neposredno v Bruslju izrazijo svoje pomisleke in vplivajo na oblikovanje politik. To naj bi pomagalo premagati razkorak med kmetijskim sektorjem in Brusljem.
Hansen želi po lastnih besedah poenostaviti in trajnostno oblikovati kmetijsko politiko, ob upoštevanju biotske raznovrstnosti in podnebnih ciljev. Prav tako želi, da EU nadaljuje reforme skupne kmetijske politike (SKP), da bi bolje podprla kmete pri izpolnjevanju okoljskih zahtev, ne da bi pri tem škodovala njihovi konkurenčnosti.
Potrditev sporazuma z Mercosur morajo še odobriti z kvalificirano večino države članice EU in Evropski parlament. O pravnem statusu se za kulisami še vedno razpravlja.
Francija in Poljska sta že napovedali, da bosta skušali oblikovati "blokirajočo manjšino" znotraj 27 držav EU. Če se k njima pridruži Italija, bi to lahko bilo mogoče. Druge države članice EU poudarjajo, da je prostotrgovinski sporazum širši in bolj obsežen kot le interes kmetijskega sektorja. Opozarjajo, da lahko države EU preko izvoza tehnologij in drugih proizvodov tudi same koristijo od novega prostotrgovinskega sporazuma.