Zakon o zdravju tal je nujno potreben, dober začetek, vendar še preveč neobvezujoč. Razširitev genskih tehnik je tako dobrodošla kot zavrnjena – nekateri jo vidijo kot 'korak naprej', drugi kot 'grožnjo', posledice pa so še preveč nejasne, kar lahko slišimo.
Najbolj opazne so reakcije podpredsednice poslanske skupine EPP/CDA Esther de Lange in Jana Huiteme (Renew-VVD), oba do sedaj izrazita nasprotnika zakona o obnovi narave evropskega komisarja za podnebje Fransa Timmermansa. Oba zdaj povezujeta tudi dovoljenje za tehnologijo crispr-cas in zdravje tal s paketom okoljske pobude Green Deal.
De Lange je Timmermansa že prej obtožila 'izsiljevanja', ko je te zadeve povezoval. 'Če od kmetov zahtevate zmanjšanje uporabe sredstev, jim morate dati tudi orodja, da lahko svoje pridelke zaščitijo z manj sredstvi,' je zdaj povedala De Lange.
Jan Huitema (VVD, Renew) meni, da so ti predlogi zelo tesno povezani. 'Brez novih tehnik izboljševanja rastlin in alternativne zaščite pridelkov tudi ne moremo učinkovito delati na zdravju tal.' Oba s tem dajeta vtis, da bosta prihodnji teden v Strasbourgu vendarle podprla (varianto) zakona o obnovi narave.
Anja Hazekamp (PvdD) in Bas Eickhout (Zeleni levi) nista pomirjena glede opustitve obvezne analize tveganja za nove gensko spremenjene pridelke. ‚Genetska modifikacija pravzaprav vodi k uporabi veliko več pesticidov. Res moramo paziti, da to ne bo povzročilo nadaljnje intenzifikacije kmetijstva, medtem ko se narava v Evropi še naprej slabša. Inovacije ne rešijo vsega, a to je sporočilo, ki ga s tem prenašamo.’ Prav tako imata pomisleke glede možnih patentov na 'predelano' hrano.
Bert-Jan Ruissen (SGP/ECR) opozarja, da patentov na rastlinsko materialo iz različic crispr-cas ne sme biti. Poudarja, da gre za rastlinsko material, ki je dosegljiv tudi z uporabo klasičnega izboljševanja rastlin v naravi. Prav tako želi, da ostane v veljavi popolna izjema za gojitelje.
Ruissen je razširitev genske tehnologije označil za pomemben korak naprej; odporne rastline so pomembne za oskrbo s hrano.
Poslanec PvdA Mo Chahim se strinja z zakonom o obnovi tal, ki ga je predlagal njegov strankarski kolega Timmermans. 'Na slabi zemlji nič ne uspeva. Zato je bistvenega pomena izboljšati stanje tal v Evropi.
Tudi nove genske tehnike lahko igrajo vlogo pri naši varnosti hrane, še posebej zdaj, ko se v Evropi pogosto pojavljajo skrajne suše. 'Pazljivost in tehtna ocena tveganj pa sta potrebni,' pravi Chahim.