Liberalna skupina v Evropskem parlamentu je predstavila svoje predloge za nove migracijske sporazume s sosednjimi državami Evrope. V njihovem pogledu na azil in migracije je za poslansko skupino Renew Europe ključno besedo nadzor migracij.
Načrt je usmerjen na dogovore med EU in državami okoli Evrope o dostojnem sprejemu beguncev v lastni regiji. Na zunanjih mejah naj bi v "sprejemnih centrih" potekala selekcija med potencialno upravičenimi in manj upravičenimi prosilci za azil. Migranti iz varnih držav naj bi bili hitro vrnjeni, potencialno upravičeni prosilci za azil pa razporejeni po državah EU. Države izvora, ki ne sodelujejo, bi bilo mogoče s tem načrtom pod pritiskom z "vizumnimi sankcijami".
Načrt zato kaže številne podobnosti s tako imenovanim turškim dogovorom, ki sta ga pred nekaj leti pripravila nemška kanclerka Merkel in nizozemski premier Mark Rutte. Pri tem je Turčija od EU prejela nekaj milijard gospodarske in finančne podpore za sprejem beguncev iz Sirije in Iraka. Zdaj predlagani načrt EU-liberalcev je ne le širši in bolj specifičen, ampak tudi bolj ambiciozen.
Liberalna skupina Renew Europe opozarja, da v vse hitreje spreminjajočem se svetu trenutna pravila EU glede sprejema in dovoljevanja beguncev in prosilcev za azil niso več ustrezna, včasih pa so celo v nasprotju z drugimi pravili EU, kot je na primer "prosti pretok oseb". Prav tako postaja vse bolj očitno, da beguncev ne ustavijo nacionalni predpisi posameznih držav EU.
Namestnik vodje poslanske skupine Malik Azmani (VVD) je soustvaril politiko, ki je bila v torek predana Evropski komisiji. Nova Evropska komisija bo pozneje letos predstavila svoje predloge, ki naj bi končali evropski zastoj o migracijski politiki. Nizozemski liberalec Azmani je bil prej eden glavnih zagovornikov turškega dogovora.
Če zdaj ne ukrepamo, ne moremo izključiti ponovitve migracijske krize iz leta 2015, je včeraj na tiskovni konferenci v Strasbourgu dejal Azmani. Poudaril je, da liberalci želijo premakniti razpravo od več ali manj beguncev k nadzoru nad begunsko tokovino.
Drugi ukrepi vključujejo okrepitev varovanja zunanjih meja EU, obvezno registracijo migrantov in preprečevanje nezaželenega potovanja prosilcev za azil skozi države članice. Poleg tega mora EU poskrbeti za boljše usklajevanje politike delovne migracije, ki mora ostati pristojnost nacionalnih držav.
Če je po voljo liberalcev, bodo države EU izbirale delovne migrante iz "evropskega bazena talentov". Pomembno je le, da se ti lahko zlahka vrnejo v svojo državo. Renew na koncu poziva države članice, naj osredotočijo svojo integracijsko politiko na vključevanje.
Zeleni poslanka v Evropskem parlamentu Tineke Strik je v odzivu dejala, da načrt ne zmanjšuje pritiska na države na evropskih zunanjih mejah in prenatrpane begunjske centre. Opozorila je, da trenutno 5 od 28 držav EU sprejme tri četrtine prosilcev za azil. Po Strikovi bi morali zaradi resnične pravične delitve odgovornosti prosilce za azil razporediti po vseh državah članicah takoj po registraciji.