Odbor za okolje Evropskega parlamenta želi, da EU na podnebnem vrhu ZN novembra v Glasgowu zagovarja postopno popolno odpravo subvencij za proizvodnjo fosilne energije.
Resolucija ENVI, o kateri bo ta teden glasoval celoten Evropski parlament, bo na tem podnebnem vrhu izhodišče pogajalcem Evropskega parlamenta.
Resolucija poziva k uresničitvi obljube bogatih držav, da bodo vsako leto namenile 100 milijard dolarjev podnebnih subvencij državam v razvoju. Kljub pomanjkanju podpore pri krščanskih demokratih je ta predlog prav tako dobil večino, da se vse subvencije za fosilna goriva popolnoma ukinejo najkasneje do leta 2025.
Nizozemski poslanec Evropskega parlamenta Bas Eickhout (Zelenih) bi si želel še višje evropske podnebne cilje, vendar za to ni bilo večine. Eickhout je član pogajalske delegacije Evropskega parlamenta v Glasgowu.
Pogajanja med podnebnim vrhom potekajo o številnih tehničnih vprašanjih. Eno od pomembnih tem je časovni okvir podnebnih ciljev. Države imajo trenutno podnebne cilje z različnimi datumi za vmesne roke, na primer 2025 ali 2030.
Razprava poteka o tem, ali je treba te cilje postavljati na vsakih pet ali na vsakih deset let. Evropski parlament želi, da se takšni cilji začnejo določati vsake pet let od leta 2031 naprej.
Med državami obstajajo velike razlike. Združeno kraljestvo, Kanada in ZDA sprejemajo sorazmerno velike nove korake, prav tako Evropska unija. Na primer Avstralija in Indonezija pa sta zgolj ponovno vložili svoj stari podnebni cilj.
Obstajajo tudi države, kot sta Rusija in Indija, ki postavljajo tako šibke cilje, da ti presegajo dejanski trend njihove emisije. Posledično jim ni treba izvajati podnebne politike za dosego svojih ciljev in zato tudi ne zmanjšujejo emisij.