Predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen se mora ta teden zagovarjati v Evropskem parlamentu v Strasbourgu zaradi svoje odločitve, da kljub nasprotovanjem odobri poljski paket gospodarskega okrevanja. Menila je, da lahko Evropska unija nadaljuje s plačili podpornih sredstev Poljski, potem ko ta država zatrjuje, da bo ukinila sporni disciplinski senat za sodnike.
Vendar pa se dva podpredsednika Komisije (Frans Timmermans in Margrethe Verstager) s tem sploh ne strinjata in sta glasovala proti. Tretji trije komisarski člani (Johansson, Reynders in Jourová) sicer niso glasovali proti, so pa izrazili nestrinjanje z odločitvijo Von der Leyenove.
V Evropskem parlamentu celo razmišljajo o vložitvi nezaupnice. Zelo neobičajno je, da komisarka iz ene politične skupine v Evropskem parlamentu (krščanski demokrati) javno dobi opozorilo od dveh drugih koalicijskih skupin (socialni demokrati in liberalci).
Pred nekaj meseci je podobna javna razkol med evropsko koalicijo grozil, ko so krščanski demokrati vztrajali pri sprostitvi pravil o podnebju in okolju (Zeleni dogovor) v novi kmetijski politiki. Na koncu so liberalci in socialni demokrati privolili le v zelo omejeno začasno sprostitev, predvsem zaradi svetovne grožnje izvoza žit zaradi vojne v Ukrajini.
V primeru Poljske gre za plačila iz velikega gospodarskega načrta za okrevanje po koroni, v vrednosti 23,9 milijard evrov, ter dodatnih 11,5 milijard evrov ugodnih posojil. Ta podporni paket je EU predhodno obljubila Varšavi, a je bil pod pritiskom Evropskega parlamenta zamrznjen, ker je poljska konservativna vlada omejevala neodvisno sodstvo.
Disciplinski senat naj bi zagotavljal imenovanje 'prijaznih vladi' sodnikov, kar je v nasprotju z evropskim pravom. Varšava je te ukrepe nedavno delno omilila.
Od začetka ruske vojne v Ukrajini je Poljska sprejela več kot 3 milijone ukrajinskih beguncev. Stroške zaradi tega škodo delno krijejo nove evropske subvencije, Poljska pa je sedaj zaprosila za izplačilo teh koronskih sredstev. Drugi evropski komisarski člani in številni poslanci Evropskega parlamenta menijo, da se načel evropske pravne države ne smejo podrejati in želijo, da se ti dve zadevi ne povezujejo.
Von der Leyenova priznava, da je pred prvim dejanskim plačilom še veliko dela, je poudarila v četrtek v Varšavi po pogovorih s poljskim premierjem Matheusom Morawieckim.
Preden bo denar dejansko nakazan Poljski, morajo zadevo potrditi vsi državni voditelji 27 držav članic EU, a pričakuje se, da se bo to zgodilo. V zadnjih letih voditelji niso želeli finančno kaznovati Poljske in Madžarske (denimo prek prenehanja subvencij), vendar so tokrat nove koronafonde do neke mere ščitili pred blokadami.
Evropska poslanka Sophie in ’t Veld (D66) meni, da Von der Leyenova dela največjo napako v svoji karieri, s katastrofalnimi posledicami za evropski pravni red. "Pošilja sporočilo, da je mogoče pogajati o pravni državi, da je mogoče zamenjevati sredstva in vrednote. Od zdaj naprej so odločbe Evropskega sodišča le neobvezna priporočila brez posledic."
"Evropska komisija že stokrat ni storila tega, kar mora: braniti pravno državo. Namesto tega poljsko vlado nagrajuje za blokado nepovezanih zadev in nekaj navideznih sprememb. To je udarec v obraz razrešenim sodnikom ter ženskam, aktivistom in manjšinam, ki v Poljski ne morejo več računati na zaščito svojih pravic," meni evropski poslanec iz vrst PvdA Thijs Reuten.