Danes (torek) se bo v Evropskem parlamentu prvič razpravljalo o prenovi skupne kmetijske politike kot posledici nove finančne situacije v EU.
Obravnavan bo tudi obnovitveni načrt za agroživilski sektor, evropski poslanci pa bodo znova zagovarjali pomoč za perutninsko industrijo zaradi koronakrize. Razprava sledi nedavni predstavitvi paketa za okrevanje EU in večletnega finančnega okvira (MFO) za obdobje 2021–2027.
Člani Evropskega parlamenta bodo komisarskemu za proračun Hahnu postavili tudi vprašanja o tem, kako Komisija načrtuje financiranje okrevanja najmočneje prizadetih agroživilski sektorjev po pandemiji. Parlamentarci so večkrat poudarili, da le ustrezno financirana kmetijska politika EU lahko zagotovi varnost hrane in hkrati naredi kmetijstvo v EU bolj trajnostno.
Zaradi nove večletne finančne perspektive 2021-2027 in mega sklada za okrevanje po koroni ter novih podnebnih in Zelenih dogovorov so skoraj vse dosedanje proračunske dogovore EU postavili pod vprašaj. Pogajalske pozicije Kmetijske komisije so vezane na trenutne prihodke in odhodke. A ti so od lanskega srede že zastareli, poleg tega pa bo kmetijski sektor lahko kmalu zaprosil tudi za denar iz (novega) sklada za okrevanje po koroni.
V Bruslju sicer velja dogovor, da se trenutna skupna kmetijska politika tehnično lahko nadaljuje še eno ali dve leti, da se pridobi čas za pogajanja o novi SKP, vendar številne kmetijske organizacije in poslanci še ne vedo, kaj točno lahko pričakujejo.
Komisija AGRI je sprejela stališče, da želijo novo kmetijsko politiko oblikovati skupaj z okoljsko + podnebno skupino komisije ENVI. A na omenjeni komisiji še ni jasno, ali to želita tudi podpredsednik Frans Timmermans in pristojni ministri…
Evropska krovna organizacija kmetijskih združenj, COPA-COGECA, je zahtevala, da se kmetijstvo uvrsti med prednostne sektorje v načrtu okrevanja po koronakrizi. To je zdaj doseženo: za to je na voljo na desetine milijard dodatnih sredstev. Teoretično lahko del dosedanjih kmetijskih subvencij v prihodnje nadomesti denar iz sklada za okrevanje po koroni ali (prihodnjega) proračuna za Zeleni dogovor Timmermansa.
To bi morda podprl komisarski za proračun Hahn, a večina evropskih poslancev noče opustiti »starega sistema« preden ne vedo, kaj ga bo zamenjalo. Večina članov Komisije za kmetijstvo zavrača znižanja kmetijskih proračunov in nove naloge iz Zelenega dogovora, varnosti hrane, biotske raznovrstnosti in podnebne politike vidi predvsem kot nadležne zahteve za delo kmetov in vrtnarjev.
Zaradi krize koronavirusa in dolgotrajnega zaprtja restavracij, hotelov in cateringa po vsej EU je kriza zaradi zaprtja še posebej velika v perutninski in mesni industriji. Zapleti v zaprtju so pripeljali do popolne prekinitve porabe mesa in mlečnih izdelkov izven doma. Ta od 20 do 40 % proizvodnje, odvisno od države članice EU. Pri nekaterih vrstah perutnine je ta odstotek skoraj 100 %, predvsem pri manjših vrstah, kot so raca, golob in prepelička.
To je v številnih državah EU povzročilo obupno stanje presežne ponudbe. COPA – COGECA je izračunala, da je od začetka krize izgubljenih milijarda piščancev, vključno z racami in prepeličami. Na kratki rok in da se prepreči popoln zlom sektorja ter zagotovi varnost prehrane, evropski perutninski pridelovalci EU prosijo za pomoč, da lahko ohranijo svoje kmetije, naložbe in delovna mesta.
»Ne moremo si privoščiti, da bi čakali leta, da ta pomoč pride do nas preko zapletenih in zmede ustvarjajočih birokratskih kanalov, potrebujemo jo zdaj. Situacija na terenu zahteva takojšen odziv. Hkrati bi bila pomoč pri zasebnem skladiščenju zelo koristna, dokler so gostinski obrati zaprti,« zagotavlja COPA – COGECA.