Evropska komisija namerava Evropskemu parlamentu in državam članicam EU predlagati, da se sporni način shranjevanja podatkov evropske policijske organizacije Europol legalizira.
Prejšnji teden je bilo razkrito, da Europol ne izbriše podatkov o osumljencih po pol leta, kot to trenutno predpisuje zakon. Poleg tega se taki osebni podatki še dolgo po tem delijo z drugimi policijskimi službami.
Evropska komisija ne namerava to prakso preklicati, temveč jo želi legalizirati. Kmalu se bodo začela tristranska pogajanja med Evropskim parlamentom, Komisijo in državami članicami o tem predlogu.
"Predlog legalizira obstoječo prakso Europola," potrjuje nizozemska evropska poslanka Tineke Strik (ZeleniLevi). „Poleg tega bo Europolu dodeljenih še več pooblastil za pridobivanje informacij iz podatkovnih zbirk in njihovo dodajanje vanje."
Strik pričakuje, da bodo zlasti države EU in Komisija pritiskale za razširitev pristojnosti Europola. Po njenem mnenju je parlament glede tega vprašanja razdeljen, vendar je na splošno bolj kritičen do tovrstnih vprašanj zasebnosti.
Prečesavanje in čiščenje vseh podatkov bo zahtevna naloga, saj naj bi imel Europol po navedbah britanskega časopisa Guardian približno 4 petabajte podatkov, kar ustreza stotinam milijard natisnjenih strani polnih podatkov.
Zagovorniki varstva podatkov pravijo, da količina informacij v sistemih Europola pomeni množični nadzor in lahko postane evropski pandan ameriški Nacionalni varnostni agenciji (NSA). Njihovo prikrito spletno vohunjenje je pred nekaj leti razkril žvižgač Edward Snowden.
Nizozemec Frank van der Linde je, kolikor je znano, edina oseba, ki je bila nepravično vpisana v podatkovno bazo Europola in je to sam odkril. Po kasnejši sodni odločbi ga je nizozemska policija neupravičeno označila za ekstremista.
Van der Linde je zaradi sodne odločbe dobil vpogled v svoj dosje in tako ugotovil, da so njegovi nizozemski podatki posredovani tudi Europolu. Nizozemska policija je sprva to zanikala, nato pa to z nevoljo priznala.