Evropski parlament po kaotičnem glasovanju še ni sprejel jasnega stališča do podnebnih zakonov evropskega komisarja Fransa Timmermansa. Izjemno nenavadno je, da glede tako pomembnih zakonodajnih predlogov na sami končnici plenarnosti ni bilo soglasja.
Pomenljiv finančni del je bil z zelo majhno večino (11 glasov) zavrnjen. Predlog o novem ETS za trgovanje z emisijami je bil sedaj "vrnjen nazaj odboru ENVI", kar pomeni, da lahko politične skupine ponovno s pogajajo o njem.
Zaradi tega so bila glasovanja o drugih delih (CBAM, Socialni sklad) preložena.
Praktično se je “velika podnebna razprava” zapletla že pri prvem glasovanju, ki je urejalo, kako in kdaj bodo podjetja plačevala dodatne davke za onesnaževanje zraka in tal. »Prosta ETS-pravica«, ki jo imajo številne industrije, bi morala biti pospešeno odpravljena.
Nekatere politične skupine želijo, da se to zgodi že leta 2024, druge malo kasneje, spet druge pa raje sploh ne bi uveljavljale dodatnih dajatev. Pravila naj bi veljala tudi za rabo zemljišč (velika živinorejska gospodarstva) ter prevoz in transport.
Te dodatne obdavčitve bi predstavljale pomemben vir financiranja za energetske subvencije, za izolacijo stanovanj, za inovacije in za pospešeno vzpostavitev trajnostnih (sončnih in vetrnih) virov energije. To pa je izpadlo, ker je predlog o novem ETS padel.
Praktično je Evropski parlament predvsem razdeljen glede vprašanja, ali trenutna energetska kriza (zaradi ruskega vojne v Ukrajini) pomeni, da je treba okoljske in podnebne zahteve upočasniti ali pa jih pospešiti. To razhajanje se je pokazalo tudi že spomladi, ko je pod pritiskom EPP zahteve Green Deala v kmetijstvu začasno omilila.
Kristjanski demokrati EPP so tokrat – kljub prejšnji zavrnitvi v okoljski komisiji ENVI – vseeno vložili predloge za spremembe (za poznejši vstop obdavčitve, za oprostitev kazni toplotno skoznih stanovanj, za neuvajanje prepovedi proizvodnje novih avtomobilov z bencinskim motorjem idr.).
Te predloge EPP so iz “strateških razlogov” podprle liberalne koalicijske partnerice iz Renew, prav tako so jih podprli konservativni ECR, nacionalistični identitarci in skrajna desnica. Tako je grozilo, da bo Timmermansov paket “okrnjen” in da bo tudi “financiranje” drugih delov odpovedalo.
Zaradi tega so socialdemokrati S&D, Zeleni in Združena levica na koncu glasovali proti (kar so označili za prenizkocenovni načrt), ekstremna desnica pa proti, ker je okrnjeni paket še vedno preveč obremenilen.
Predsednik okoljske komisije ENVI, francoski liberalec Pascal Canfin, je po glasovanjih dejal, da po njegovem mnenju razlike med skupinami niso velike. Zavrnjeno glasovanje naj bi bilo predvsem vprašanje, ali bomo ukrepali (»ta ETS-davčni ukrep«) v obdobju 2024-2026, 2026-2028 ali 2028-2030.
Podpredsednica poslanske skupine EPP Esther de Lange je pozvala socialdemokrate S&D, naj zadevo ponovno obravnavajo v komisiji in dejala, da bi se lahko takrat obravnaval tudi (še ne obravnavani) socialni sklad.