Borba proti okoljskim kriminalcem bo dodatno okrepčana. Ljudje ali podjetniki, ki storijo okoljska kazniva dejanja, bodo odslej lahko obsojeni na zaporne kazni. Dolžina kazni bo odvisna od dolgotrajnosti, resnosti ali nepopravljivosti okoljske škode. Za kvalificirana kazniva dejanja bo zagroženih osem let zapora, za kazniva dejanja, pri katerih pride do smrti, bo v prihodnje deset let zapora. Za druga kazniva dejanja velja največ pet let zaporne kazni.
Posodobljen seznam okoljskih kaznivih dejanj vključuje med drugim nezakonito trgovino z lesom, onesnaževanje s strani ladij in kršitve zakonodaje EU o kemičnih snoveh. Vključuje tudi 'kvalificirana kazniva dejanja', kot so veliki gozdni požari ali obsežno onesnaževanje zraka, vode in tal. To med drugim vodi do uničenja ekosistemov, primerljivo z ekocidom. Pomembno je, da je jasno, da so storilci/onesnaževalci vedeli, da je njihovo dejanje (ali opustitev) kaznivo, in da je bilo kljub temu (namerno) storjeno.
Po besedah so-porabnika Toineja Mandersa (CDA) bo nova smernica EU imela 'dinamičen' značaj, ki bo omogočal vmesne prilagoditve in v nekaterih primerih celo pogled nazaj. Poudaril je, da se okoljska kriminaliteta zelo hitro razvija in vedno uporablja nove tehnike ter metode. Tudi navidezno 'navadne' poslovne dejavnosti so lahko škodljive (za ljudi ali okolje) in zato kaznive.
„Čas je, da to čezmejno kriminaliteto na ravni EU učinkovito preprečujemo z usklajenimi in odvratnimi sankcijami,“ je dejal Manders. „S to zadevo bo račun na strani onesnaževalca.“ Poleg tega je pomembno, da so za odgovorne osebe v vodstvenih položajih pri podjetjih, ki onesnažujejo, pa tudi za sama podjetja, uvedene odgovornosti. „Z uvedbo dolžnosti skrbnosti ni več prostora za skrivanje za dovoljenji ali luknjami v zakonodaji.“
Države članice EU bodo lahko same odločale, ali bodo pregonile tudi kazniva dejanja, ki niso bila storjena na njihovem ozemlju. Tako se lahko zgodi, da bodo okoljski kriminalci, ki povzročijo škodo v tretjih državah, preganjani v kateri od držav članic EU. Poleg tega bodo morale države članice EU organizirati specializirano usposabljanje za policiste, sodnike in državne tožilce.