Za uresničitev te soodgovornosti je Evropski parlament pripravil novo direktivo o „primerni skrbnosti“. Podjetja morajo vsaj v največji možni meri omejiti ali ustaviti negativne vplive na človekove pravice in okolje. Na področju človekovih pravic gre med drugim za suženjstvo, otroško delo in izkoriščanje delavcev. Kar zadeva okolje, pa je govora o onesnaževanju, izgubi biotske raznovrstnosti in ohranjanju naravne dediščine.
Nove določbe bodo veljale za podjetja in matične družbe znotraj in zunaj EU, ki imajo več kot tisoč zaposlenih in svetovni promet več kot 450 milijonov evrov. Podjetja morajo razviti bolj skrbne politike in ustrezne naložbe.
Poleg tega morajo podjetja pripraviti prehodni načrt za prilagoditev svojega poslovnega modela Pariškemu podnebnemu sporazumu, ki določa, da se Zemlja ne sme segreti za več kot dve stopinji Celzija. Izhaja se približno iz segrevanja za 1,5 stopinje.
Podjetja, ki bodo kršila pravila, se lahko soočijo s kaznimi, kot so javna izpostavitev („naming and shaming“) in globe do največ pet odstotkov svetovnega prometa. Evropska komisija bo vzpostavila omrežje nadzornih organov EU za podporo sodelovanju med drugim.
Nizozemska evroposlanka Lara Wolters (PvdA) je bila soavtorica predloga. Nova zakonodaja je trdo prizadevan kompromis in rezultat dolgoletnih zahtevnih pogajanj, je povedala Wolters. Ponosna je na sprejete smernice, ki po njenem mnenju „predstavljajo prelomnico za odgovorno podjetništvo in pomemben korak v pravo smer, da se konča izkoriščanje ljudi in planeta s strani podjetij, ki delujejo brez odgovornosti“.