Večina skupin v Evropskem parlamentu javno ne ustvarja nobenega dvoma glede tega, da katalonski politik Oriol Junqueras, ki je zaprt v Španiji, ne more prevzeti svojega poslanskega mesta, ki ga je osvojil maja, in da je njegov pravni položaj za to že potekel.
Večina vodij poslanskih skupin se je ta teden strinjala z obrazložitvijo Evropske komisije in predsednika EP Sassolija, da gre za pravno in ne politično vprašanje, ki se mora rešiti na španskih in evropskih sodiščih, ne pa v Evropskem parlamentu.
S tem je tudi vstop dveh drugih katalonskih politikov, iz druge katalonske stranke, potekal dokaj neopazno. Ni bilo aplavza v stoječem, herojev dobrodošlice, nasilnih izgredov, klicev ali zmede, ko sta katalonska politika Carles Puigdemont in Toni Comín iz stranke JxCat prevzela svoji mesti.
Kljub temu vstop ni bil po volji skrajno desnih članov Vox (pri ERC) in Partido Popular v Evropski ljudski stranki (EVP), ki so vzbujali hrup, skočili pokonci in pokazali špansko zastavo. Vendar je predsednik parlamenta Sassoli odločeno vztrajal pri svoji razlagi, skesal ekstremiste in ni pokazal nobene popuščanja.
Neposredno po svoji inauguraciji je Puigdemont v stavbi Evropskega parlamenta izvedel svojo „prvo“ tiskovno konferenco poslanca EP. Udeležilo se je desetine novinarjev, ki so se odpravili v Strasbourg, in nekaj deset običajnih poročevalcev EU. Na tiskovni konferenci je Puigdemont kritiziral španske politične stranke in večino svojega govora posvetil napetim odnosom med Madridom in Katalonijo, skoraj nič pa zadevam EU.
Šele po seji se je tu in tam pojavil jeziček, predvsem pri radikalni levici GUE in Zelenih, ki sta pričakovala jasno stališče parlamenta in njegovega predsednika ter obsodbo Španije. „Sassoli je samovoljno prevzel špansko stališče, brez posvetovanja s parlamentom in pravno komisijo,“ je besnel belgijski evropski poslanki Petra De Sutter (Zeleni).
Njegova interpretacija in tisto iz Madrida sta v nasprotju z odločbo Evropskega sodišča za pravosodje v Luxemburgu, ki določa, da imunost velja od razglasitve rezultatov. Poleg tega EVA/Zeleni menijo, da je pravna država resno ogrožena. Popolnoma je sramotno, da Španija izgubi odločbo sodišča v Luxemburgu.
Gre ne za da/ne neodvisnost Katalonije, temveč za spoštovanje ali ignoriranje demokratičnih odločitev, pravijo. Drugi pravijo, da politika ne sme posegati v sodne spore. EU celo kaznuje premierje in ministre, ki v Poljski ali na Madžarskem ali drugod posegajo v sodstvo.
Da je špansko vrhovno sodišče takoj zahtevalo umik imunitete Puigdemontu in Comínu, postavlja postopek ponovno pod pritisk. Evropska parlamentarna komisija za pravne zadeve zdaj prav gotovo mora o tem poročati Evropskemu parlamentu. Tako se lahko zadeva katalonskih vprašanj čez en, dva ali tri mesece znova znajde na bruseljskih dnevnih redih.