V pričakovanju posebnega vrha EU 20. februarja v Bruslju je Evropski parlament evropskim voditeljem jasno sporočil, kaj mora dolgoročni proračun EU vsaj vsebovati. Zagotoviti je treba nove prihodke. V nasprotnem primeru Strasbourg grozi z glasovanjem proti proračunskim načrtom voditeljev držav.
Predsednik EU Michel je premierje in države voditelje sklical na izredni vrh v Bruselj, ker velike razlike v pogledih glede prihodkov in izdatkov ogrožajo delovanje mehanizma EU od leta 2021 naprej.
Dolžina vrha – ali bo trajal en, dva ali tri dni – še ni znana. Predsednik Michel je povedal, da mora med voditelji EU vsekakor obstajati soglasje. Kljub temu se še niso dogovorili o skupnem stališču. Avstrija je že zagrozila z glasom proti kakršnemukoli zvišanju.
Evropski parlament je svoje stališče o finančnih okvirih oblikoval že novembra 2018. V grobem zahteva, da se v EU določi, kaj želimo doseči, ter da so skupne naloge in politika odločilni, izdatki pa so njihova posledica. S to usmeritvijo se v veliki meri strinja tudi Evropska komisija. V Bruslju in Strasbourgu je veliko kritik na račun premierjev in ministrov, ki govorijo zgolj o denarju.
Primer je poziv državnikov, da je nujno treba na evropskih mejah postaviti 10.000 dodatnih carinskih in policijskih uslužbencev za zajezitev nezakonitih migrantov, vendar finančni ministri za to ne namenjajo sredstev. Enako velja za podnebno politiko: vsi se strinjajo, da je potrebno ukrepati čim prej, a varčne države EU očitno nočejo za to odpreti denarnic.
Člani Evropskega parlamenta bodo danes znova zastopali stališče, da je treba oblikovati ambiciozen večletni finančni okvir (VFO) za obdobje 2021–2027. Ta proračun mora zagotoviti dovolj sredstev, ne samo za obstoječe naloge in dejavnosti, temveč tudi za pomembne nove pobude, kot so podnebne ukrepe, raziskave, digitalizacijo, podporo zaposlovanju mladih in malim ter srednjim podjetjem. Hkrati morajo ostati ohranjene obstoječe subvencije v EU za podeželske skupnosti, kmete in revnejše regije.
Glavna zahteva Evropskega parlamenta je, da mora dolgoročni proračun vsebovati vsaj "nove prihodke". Že nekaj časa se govori o uvedbi EU-depozitnine za plastične steklenice. Nekateri ministri to nasprotujejo, ker so trgovci in panoge v njihovi državi proti tej ideji.
V EU že potekajo razprave o uvedbi neke vrste internetnega ali oglaševalskega davka. Tudi temu se nekatere države še upirajo zaradi strahu pred protukoraki ZDA. Poleg tega je sporna kazen oziroma sankcija za države EU, ki se ne obnašajo v skladu z evropskimi pravili. Obstajajo načrti, da se teh državam, kot sta Poljska in Madžarska, odvzamejo subvencije, če ne upoštevajo pravil EU.
Za tovrstne nove vire prihodkov velja, da so to "davki", za katere velja, da mora o njih v skladu z evropskimi pravili odločati soglasje premierjev in ministrov. V Evropskem parlamentu pa se tako pomembne odločitve sprejemajo z navadno večino.
Nizozemski poslanc PvdA Paul Tang je pred začetkom plenarne razprave povedal, da so za socialne demokrate sodobni in učinkoviti proračuni pomembnejši od poljubnih številk. Trdno stališče nizozemskega premierja Marka Rutteja in avstrijskega kanclerja Sebastiana Kurza, ki vztrajno zahtevata največ 1,00 %, po njegovem zavira napredek.
Tudi drugi evropski politični skupini so kritizirali finančne ovire, ki jih še vedno postavljajo nekatere bogate zahodnoevropske države. Nizozemski poslanec Evropskega parlamenta Bas Eickhout (Zeleni) je to imenoval "varčevanje na majhnih stvareh, škoda na velikih" ('Penny wise, Pound foolish').