Britanska podjetja želijo sodelovati v pogajanjih o novi trgovinski pogodbi z Evropsko unijo. To je sporočila največja delodajalska organizacija v Združenem kraljestvu, kot odziv na nedavni sestanek predsednice EK Uršule fon der Lajen z britanskim premierjem Borisom Johnsonom.
Bruselj pravi, da bo nemogoče skleniti popolno trgovinsko pogodbo v naslednjih enajstih mesecih. Johnson je izjavil, da je „verjetno“, da bo do konca leta dosežen obsežen trgovinski dogovor, pripravljajo pa se tudi na možnost, da to ne uspe.
Ena od spornih točk je povezana s ribištvom. Britanci želijo, da čolni danskih, nemških in nizozemskih ribičev takoj po britanskem odhodu iz EU (31. december 2020) zapustijo nove britanske ribiške vode.
Poraja se domneva, da je pogajalec EU Michel Barnier že dal vedeti Londonu, da se je z EU mogoče pogovarjati o široki, splošni trgovinski pogodbi šele, ko bo najprej, v prihodnjih mesecih, 'ribiški sporazum prenovljen'. Prav tako se Britanci najprej morajo strinjati, da bo za vse gospodarske dejavnosti veljalo načelo „enakih pogojev igre“.
Velika Britanija bi lahko na koncu dovolila dostop evropskim ribiškim flotam do britanskih voda v zameno za ugodne pogoje na kopnem za finančne transakcije, je dejal evropski komisar za trgovino Philip Hogan. Irski komisar bo eden ključnih akterjev v naslednjem krogu pogajanj o Brexitu. Njegov predlog bo verjetno razjezil brexitovce, ki vidijo pravice do ribolova kot pomemben del britanske suverenosti, kljub skromni vlogi ribištva v britanskem gospodarstvu, manj kot desetinko odstotka britanskega bruto domačega proizvoda.
Po besedah britanskega premierja Johnsona gre za vzpostavitev „izjemno novega odnosa“ z EU in ima veliko zaupanja v uspeh. Podjetniki pozivajo britansko vlado, naj „tesno“ sodeluje s poslovnim svetom. Če je po volji CBI, morajo podjetja sodelovati v vseh fazah pogajanj. Organizacija je že opravila nekaj priprav in ima pripravljene več modelov možnih trgovinskih dogovorov.
Največji strah podjetnikov je, da bo konec tega leta vseeno prišlo do nenadnega prekinitve trgovinskih odnosov z EU (no deal Brexit). To se lahko zgodi, če do takrat ne bo dogovora in se začasno obdobje ne podaljša.
Velika Britanija naj bi po pričakovanjih izstopila iz EU 31. januarja, vendar bo do konca leta še vedno vezana na evropske zakone in predpise. Johnson je že povedal, da tega prehodnega obdobja ne želi podaljšati.
Evropski parlament v Strasbourgu je v neobvezujoči osnutku resolucije pozval Evropsko komisijo in države članice EU, naj ne soglašajo z dogovorom o Brexitu, dokler ne bodo zavarovane vse pravice državljanov EU v Veliki Britaniji. Države EU so Britancem, ki živijo in delajo na celini, že zagotovile, da bodo po Brexitu ohranili vse svoje trenutne pravice. Britanska vlada pa takšnih jamstev še ni dala državljanom EU.
Zaradi tega grozi, da bodo državljani EU izgubili pravico do glasovanja v Združenem kraljestvu, če se ne bodo registrirali kot priseljenci. Evropejcem grozi tudi izguba nekaterih socialnih pravic glede stanovanja in zdravstvenih stroškov. Rezolucija bo v sredo v Strasbourgu dana na glasovanje. Evropski parlament je – poleg Sveta EU in Evropske komisije – ena od treh institucij EU, ki mora odobriti dogovor o Brexitu.
Britanski proti-EU politik Nigel Farage je pomisleke in nasprotovanja Evropskega parlamenta označil kot zadnji poskus za ustavitev britanskega izstopa iz EU. Končno glasovanje o tem bo predvidoma na plenarni seji 29. januarja v Bruslju.