Evropski poslanci so tako zasedli stališča, ki so strožja od dveh predlogov Evropske komisije.
Evropski parlament meni, da je treba uvesti zgornje meje za vse vrste onesnaženja vode in tal s kemikalijami PFAS ter glifosatom iz kmetijskih sredstev. Nedavno je bilo ugotovljeno, da je v enajstih od dvanajstih preverjenih držav EU v podtalnici prisotnih ostankov glifosata.
Lani predstavljena nova navodila za podtalnico in površinske vode določajo kakovostne standarde za desetine nevarnih snovi. Evropski parlament želi k temu dodati tudi PFAS kot skupino snovi.
Evropska komisija sicer prav tako želi manj onesnaženja z glifosatom, z ostrejšimi kriteriji za vodne vire pitne vode, vendar manj strogimi pravili za površinske vode. Parlament tovrstni pristop zavrača in zahteva čim strožje kriterije povsod.
Trenutno zaradi posledic onesnaženja zraka vsako leto v EU umre približno 300.000 ljudi. To številko je treba izrazito zmanjšati, za kar mora najprej upadati onesnaženost zraka. Evropski parlament je zato določil, da bo do leta 2035 uveden strožji mejni in ciljni vrednosti za številne onesnaževalce.
Evropski poslanci želijo uskladiti sicer razdrobljene in nelogične indekse kakovosti zraka po vsej EU. Ti naj bodo primerljivi, jasni in javno dostopni. Tako se bodo državljani EU lahko zaščitili v obdobjih z veliko onesnaženja zraka.
Ko je Evropski parlament zasedel stališča, bodo na vrsti države članice EU, da posredujejo svoja stališča. To se pričakuje v jeseni. Nato se lahko začnejo zaključna pogajanja med parlamentom in državami članicami o zmanjševanju onesnaženja tal in zraka.