Evropski parlament želi znatno razširiti in bolj usmeriti v prihodnost prehransko strategijo Evropske komisije. V Strasbourgu so evroposlanci – včasih z manjšimi razlikami – sprejeli več deset amandmajev.
Poročilo nizozemske evroposlanke Anje Hazekamp (PvdD), ki vsebuje 48 amandmajev in je bilo že prej potrjeno s strani odborov za okolje in kmetijstvo, je bilo sprejeto brez sprememb. Z izjemo ene dopolnitve, v kateri se izrecno zahteva izvedba ocen vplivov.
Posledično se zdi, da bo strategija od kmetije do mize za kmete v veliki meri obvezna. O tem bo jasno v sredo pri končnem glasovanju. Prav tako je potrebno prilagoditi mednarodne trgovinske sporazume, da se prepreči nepravična uvožna konkurenca.
Eden izmed zaostritev je zavezujoče določanje ciljev glede zmanjšanja uporabe pesticidov in antibiotikov, kot jih je lani predlagal Timmermans. Prav tako ni več dovoljeno oglaševati rdečega mesa s pomočjo subvencij EU.
Čeprav sprejeti amandmaji predstavljajo zaostritev načrtov podnebnega komisarja Timmermansa in komisarke za prehrano Kyriakides, ni pričakovati, da bo celoten Evropski parlament v sredo popolnoma zavrnil to zaostreno različico. Po mnenju komentatorjev Evropski parlament tako naredi pomemben korak naprej k prenovi evropske kmetijske politike. V zakulisju Strasbourga se celo govori o prelomnem trenutku.
Evropski parlament tako sprejema pobudo Evropske komisije, da se do leta 2030 najmanj 25 odstotkov evropskega kmetijstva preusmeri na organsko pridelavo (to ni obveznost). Določeno pa je, da mora pred tem, podobno kot pri drugih zakonodajnih predlogih, biti izvedena študija finančnih posledic. Protestov nasprotnikov zaradi prevelike negotovosti večina ni podprla.
Še posebej bo stališče večine Evropskega parlamenta, da je treba v naslednjih desetih letih na področju kmetijstva uporabiti vsaj polovico manj kemikalij, v prihodnjih letih povzročalo glavobole. Vendar pa je dejstvo, da morajo podnebni in okoljski vidiki igrati odločilno vlogo v evropski kmetijski politiki, z glasovanjem postalo veliko bližje.
Evroposlanci so glede obsega živinoreje v državah EU navedli, da mora ta zagotavljati »manjši izpust« in »manjšo rabo zemljišč«. Takšni odločitvi so bile pred nekaj leti v mnogih državah EU še nepredstavljive.
Komisarka Timmermans in komisarka Kyriakides sicer morata zdaj predložiti konkretne zakonodajne predloge, o katerih bodo morali ministri za kmetijstvo še odločati. Kljub temu se pričakuje, da se bosta kmetijski komisar Janusz Wojciechowski in kmetijske organizacije EU morali sprijazniti s to novo usmeritvijo.
Evropski parlament je te priporočila oblikoval na podlagi dokumenta nizozemske evroposlanke Anje Hazekamp. Ta političarka stranke Partija za živali je bila tudi poročevalka Evropskega parlamenta za to tematiko. Z razliko le petih glasov ji je tudi uspelo, da se je Evropski parlament izrekel o nevarnostih zoonoz pri širjenju bolezni preko živali.
Eden od sodelavcev evroposlanke je izid glasovanja označil za uspeh in odločilni zasuk; ne toliko po nizozemskih kmetijskih merilih, temveč predvsem za države srednje in vzhodne Evrope z izrazito kmetijsko usmeritvijo.