Po mnenju evropskih poslancev bo to spodbudilo oblikovanje boljših plastičnih materialov za ponovni obstoj ter kratkoročno povečanje kapacitet za predelavo. Po raziskavah je potrebna povečanje kapacitet za 10 do 20 odstotkov. Države EU trenutno izvažajo predvsem plastične odpadke v Turčijo, ki pa svojih lastnih plastičnih odpadkov niti ne zmore predelati.
Od leta 2005 do 2018 je povprečna količina komunalnih odpadkov na prebivalca v EU upadla. Vendar pa so obstajali različni trendi glede na državo. Na primer, povečanje je bilo zabeleženo na Danskem, v Nemčiji, Grčiji, Malti in Češki, medtem ko so se količine zmanjšale v Bolgariji, Španiji, na Madžarskem, v Romuniji in na Nizozemskem.
Absolutno gledano na posameznika je bila proizvodnja odpadkov najvišja na Danskem, Malti, Cipru in v Nemčiji, najnižja pa na Madžarskem, v Poljski, na Češkem in v Romuniji.
Odlaganje odpadkov skorajda ni več prisotno v državah, kot so Belgija, Nizozemska, Švedska, Danska, Nemčija, Avstrija in Finska. V teh državah ima poleg ponovne uporabe pomembno vlogo tudi sežiganje odpadkov.
Odlaganje komunalnih odpadkov je še vedno priljubljeno v vzhodnih in južnih delih Evrope. Deset držav odloži vsaj polovico svojih mestnih odpadkov. Na Malti, Cipru in v Grčiji znaša delež več kot 80 %; na Hrvaškem, v Romuniji, Bolgariji in Slovaški več kot 60 %; medtem ko je v Španiji in na Portugalskem več kot 50 %.
Pripravljeni predlog uredbe o prevozu odpadkov presega zgolj plastične odpadke. Izvoz odpadkov v države izven OECD bo dovoljen le, če te države predhodno privolijo in če bo dokazano, da jih lahko ustrezno predelajo. Izvozniki bodo morali dokazati, da njihovi kupci odpadke obdelujejo na okolju prijazen način.
Leta 2020 so države EU izvozile 32,7 milijona ton odpadkov v države izven EU, kar predstavlja približno 16 odstotkov svetovne trgovine z odpadki. To je povečanje za 75 odstotkov v primerjavi z dvajsetimi leti prej. Poleg tega si države članice EU vsako leto izmenjajo med seboj 67 milijonov ton odpadkov.