Ursula von der Leyen, predsednica Evropske komisije, je opozorila, da lahko Evropski zeleni dogovor ne uspe, če države članice EU ne bodo pripravljenje nameniti dovolj denarja za to.
Med plenarnim zasedanjem Evropskega parlamenta je Von der Leyen zagovarjala ambiciozen okvirni proračun (2021–2027) za financiranje tako trenutnih tradicionalnih politik EU, vključno s kmetijskimi subvencijami, kot tudi denarja za nove prioritete, kot so digitalna preobrazba, Zeleni dogovor ali obramba.
Vodja komisije je posebej poudarila Zeleni dogovor, opisan kot nova strategija rasti Evrope. Poslancem EP je povedala, da ne bo sprejela nobenih rezultatov, ki ne zagotavljajo vsaj 25 % proračuna v boju proti globalnemu segrevanju. Njena opozorila prihajajo teden dni pred izrednim zasedanjem Evropskega sveta 20. februarja, kjer bodo voditelji držav EU skušali zmanjšati nesoglasja glede dolgoročnega proračuna.
V razpravi o proračunu EU za obdobje 2021–2027 so poslanci poudarili, da bo Evropski parlament soglašal z okvirnim proračunom samo, če bo ta ustrezal ambicijam EU.
Večina poslancev je vztrajala, da je zadostno financiranje nujno za uresničitev skupnih ambicij, kot so boj proti podnebnim spremembam, digitalna in ekološka preobrazba ter njene socialne posledice, pa tudi ohranjanje podpore ranljivim regijam. Če bi bil na primer uveden Zeleni dogovor, a bi se skupni proračun zmanjšal, bi to pomenilo rezanje v drugih uspešnih programih EU.
Na koncu je za poslance Evropskega parlamenta pomembno, da se vzpostavijo novi viri prihodkov za EU (“lastna sredstva”). Predsednik parlamenta Sassoli je na tiskovni konferenci v Strasbourgu jasno povedal, da mora biti v okvirnem proračunu jasno, da bo treba prihodnje financiranje nove, moderne EU urejati drugače kot zdaj, ko je pristop administrativno-tehničen.
Trenutno financiranje pomeni premetavanje računov in zneskov, saj ministri EU določijo letne zneske, Evropska komisija nato opravi delo, računi pa se nato odštevajo od teh letnih zneskov. Zaradi tega je Bruselj popolnoma odvisen od finančnega manevrskega prostora, ki ga mu vsakič znova dodelijo 27 ministrov. Zato je Sassoli zagovarjal uvedbo ‘Evropske davčine’.