Centrosredinske skupine v Evropskem parlamentu zavračajo možnost, da se azilantske družine zadržujejo v priporu.
Evropski parlament je tako potrdil načrte za zaostritev politike vračanja migrantov. Predlogi naj bi izgon naredili učinkovitejši, vendar povzročajo močne politične razprtije.
Načrti so del širšega prizadevanja za povečanje števila izgonov in za večjo izvršljivost.
Promotion
Podporniki pravijo, da je to potrebno, da bi nadzorovali migracije in dejansko uresničili obstoječe predpise.
Sporno
Istčasno so predlogi politično sporni. Mnenja v Evropskem parlamentu in med državami EU so močno različna glede pristopa. Medtem ko nekatere države in skupine vztrajajo pri strožjih ukrepih, drugi dvomijo o učinkovitosti in izvedljivosti.
Podpora prihaja predvsem od desnocentrističnih in (ekstremno) desnih strank. Proti pa so centrosredinske in levičarske skupine, ki kritično ocenjujejo smer politike in njene morebitne posledice.
Kritiki opozarjajo, da lahko načrti predstavljajo tveganje za temeljne pravice migrantov. Opozarjajo na skrb glede dostopa do postopkov, pravne zaščite in načina sprejemanja odločitev.
Tudi organizacije za človekove pravice izražajo zaskrbljenost. Po njihovem obstaja tveganje, da bodo migranti pristali v situacijah, kjer ni zadostnih pravnih jamstev in njihovi pravici niso vedno zagotovljeni.
Prepoved vstopa
Pomemben del predlogov je možnost, da se migrante prepelje v t.i. centre za vračanje zunaj Evropske unije. Tam bi bili nameščeni ljudje, katerih prošnje za azil so bile zavrnjene, in bi čakali nadaljnje vračanje.
Kdor zavrne sodelovanje pri premeščanju v takšne centre, se lahko po predlogih sooči z ostrimi sankcijami. Med drugim so predvideni pridržanje in prepoved vstopa v Evropsko unijo.
Z današnjim glasovanjem je Evropski parlament predlog približal dejanski uvedbi. Naslednja faza so pogajanja z državami EU, v katerih bo treba pripraviti dokončni pravni akt.