Evropske kmetijske krovne organizacije Copa in Cogeca menijo, da okoljski odbor Evropskega parlamenta premalo upošteva evropsko kmetijstvo in proizvodnjo hrane.
Prejšnji teden je odbor ENVI v Bruslju odločil, da se mora v EU-podnebni politiki zmanjšanje onesnaževanja zraka in tal v desetih letih doseči precej bolj kot do zdaj: ne okoli 50 do 55 odstotkov, ampak 60 odstotkov. Pričakuje se, da bo to ta teden uradno sporočil evropski komisar Frans Timmermans.
Po glasovanju prejšnji teden v okolijskem odboru o okoljski podnebni zakonodaji sta Copa in Cogeca v skupni izjavi poudarila pomen zmanjšanja toplogrednih plinov na način, ki ne ogroža prehranske proizvodnje.
Krovni organizaciji kmetov in lastnikov gozdov menita, da tudi če je odbor ENVI vzpostavil nekaj izboljšav, podnebna politika še vedno ne upošteva dovolj vloge kmetijstva in posledic, ki bi jih to lahko imelo v evropskih podeželskih območjih.
Poleg tega Copa-Cogeca opozarjata na nesoglasja med političnimi skupinami v okolijskem odboru, ki verjetno veljajo tudi za celoten Evropski parlament. V zadnjih mesecih je v evropski politični areni postalo jasno, da večino odločitev glede Zelenega dogovora, podnebne politike, biotske raznovrstnosti in varnosti hrane zdaj pripravlja okoljski odbor, zadolženi odbor AGRI pa ni več vodilen na teh področjih.
Po mnenju kmetijskih krožkov je strateški pomen prehranske proizvodnje in varnosti hrane treba bolj specifično izpostaviti, še posebej, če bi prilagajanje podnebnim spremembam in zmanjšanje toplogrednih plinov lahko postala grožnja. Evropske agrokoperacije bi želele, da bi bila njihova ključna vloga bolje priznana.
Pekka Pesonen, generalni sekretar Cropa in Cogece, je ob tem poudaril: „Od leta 1990 je kmetijski sektor dosegel eno najpomembnejših zmanjšanj neto emisij toplogrednih plinov, in sicer za 20 odstotkov. Prizadevanja evropske kmetijske skupnosti, da bi se prilagodila stalno spreminjajočim se podnebnim razmeram in hkrati zagotovila varnost hrane ter ekosistemske storitve, potrebujejo trajnostno financiranje, vzporedno z neprekinjenimi inovacijami metod pridelave.“
S to zadnjo navedbo je opozoril tudi na še vedno prisotne kritike glede višine proračuna za kmetijstvo v okviru skupne kmetijske politike za prihodnja leta. Naslednji teden bo v Bruslju jasno, ali bo Evropski parlament potrdil večletni proračun, kot je bil dogovorjen na julijskem vrhu EU med voditelji držav in Evropsko komisijo. Evropski parlament meni, da je bilo pri tem proračunu preveč varčevanja in želi dodaten znesek 110 milijard evrov za inovacije, usmerjene v prihodnost.
Poleg tega Evropski parlament ni zadovoljen s tem, da šefi držav še vedno niso formalno določili, da lahko Evropska unija začne pobirati lastne davke za pridobivanje novih prihodkov. Za vračilo več sto milijard iz gospodarskega sklada za okrevanje po koronavirusu bo namreč vseeno treba zagotoviti dodatna sredstva.
Evropski parlament si želi, da bi EU odslej lahko sama oblikovala svoje prihodke in ne bi bila več povsem odvisna od „finančne pripravljenosti“ držav članic.