Za to lahko Von der Leyen zagotovo računa na podporo treh proevropskih političnih skupin, ki so na zadnjih volitvah prejšnji mesec – tako kot leta 2019 – osvojile večino sedežev – njene lastne sredinsko desne Evropske ljudske stranke (188 sedežev), socialdemokratov (136) in liberalcev iz Renew (77).
Zaradi nedavnih volilnih zmag skrajno desnih Patriotov je zdaj konservativna skupina ECR (78 sedežev) četrta največja stranka, medtem ko so liberalci in Zeleni padli na 77, oziroma 53 sedežev. Več posameznih članov sedanjih treh koalicijskih skupin je že napovedalo, da Von der Leyen ne bodo podprli. Med njimi so francoski konservativci Les Républicains (ELP), nemški, irski in romunski liberalci, prav tako francoski in italijanski socialdemokrati. Končni glasovanje v četrtek popoldne bo tajno.
Von der Leyen ni prepričana v svoje možnosti za ponovno izvolitev in je skušala razširiti svojo večino s povezovanjem tako s Evropskimi konservativci in reformisti (ECR) kot z Zelenimi. Toda pretesno sodelovanje z ECR predstavlja tveganje, saj bi s tem izgubila del socialdemokratov (S&D) in liberalcev (Renew), ki ne želijo sodelovati z desnico.
Da bi pridobila podporo za svoj delovni program, je predsednica Komisije prejšnji teden obiskala ne le sej treh koalicijskih skupin EPP, S&D in Renew, ampak tudi skupino zelenih. Posledično je Von der Leyen v zadnjih tednih vsem nekaj obljubila, vendar ni popolnoma zadovoljila nikogar. Ta politična neodločnost bi lahko ogrozila tudi njeno ponovno izvolitev.
Vsaj napeto bo, tako kot pred petimi leti. V prihajajočem petletnem mandatu je v Strasbourgu 720 evroposlancev, kar pomeni, da Von der Leyen potrebuje 361 glasov. Zato je vprašanje, ali bo med 401 politikom njene trenutne treh strank koalicije vsaj štirideset takih, ki njene kandidature ne bodo podprli. Prav tako je vprašanje, ali ji je uspelo prepričati dovolj konservativcev in zelenih.
Ali bodo Zeleni glasovali za njen ponovni imenovanje, bo po besedah soupravitelja skupine Basa Eickhouta odvisno od načrtov, ki jih je napovedala v svojem govoru. Preverjali bodo, ali »Komisija bolj odločno ukrepa proti državam, ki ogrožajo pravno državo in evropske vrednote. Torej: nobenega evropskega denarja več za kršitelje pravne države, kot je Orbánova Madžarska, in pravna država nikoli ne sme biti predmet politične zamenjave.«
Na področju miru in varnosti želijo Zeleni, da EU ostane popolnoma zavezana Ukrajini; da se proaktivno prizadeva za rešitve z dvema državama v srednjevzhodnem konfliktu in da okrepi sodelovanje na področju obrambe. Poleg tega želijo Zeleni zagotovila za ohranjanje podnebnih dogovorov Zelenega dogovora, tudi v evropskem kmetijstvu.