Na evropskih pogajalskih mizah so spet nekaj eksplozivnih tem, ki lahko zlahka vodijo do trkov med poslanskimi skupinami, politiki in upravljavci. Že zdaj je jasno, da bosta klima in okolje ter kmetijstvo in hrana spet neposredno nasproti.
Po vrnitvi s poletnega premora bodo v Bruslju in Strasbourgu med drugim obravnavali nove predloge (komisarjev Timmermansa, Sinkeviciusa in Kyriakides) za »manj kemije in več bio v kmetijstvu«. Prihaja tudi nova gozdarska zakonodaja, kot tudi prenova nitrata direktive in nova ureditev rabe zemljišč.
Evropski poslanec Herman Dorfmann iz poslanske skupine EPP pravi, da se je smer v kmetijski razpravi v zadnjih mesecih »spet nekoliko vrnila k realnosti«. Po njegovih besedah je vprašanje proizvodnje in varnosti hrane v zadnjih letih skoraj popolnoma izginilo z vidika, a je zdaj – zaradi ruske vojne proti Ukrajini – spet na vrhu dnevnega reda, in to po njegovem upravičeno.
V zadnjih mesecih je bil Dorfmann eden izmed zagovornikov omilitve določb Green Deala v novi skupni kmetijski politiki. Kot koordinator za kmetijstvo v EPPjevi skupini je to lahko »za kulisami« usklajeval in režiral skupaj s svojim strankarskim kolegom Norbertom Linsom, predsednikom kmetijskega odbora.
Skupaj sta Dorfmann in Lins tvorila tudi sogovorniški par za AGRI-komisarja Janusza Wojciechowskega, ki ima tesne povezave z enim izmed poljskih konservativnih političnih tokov znotraj poslanske skupine ECR.
V obsežnem intervjuju za nemško kmetijsko tiskovno agencijo Agra-Europe je Dorfmann povedal, da je že dolgo pred ruskim vdorom v Ukrajino vztrajal, da je potrebna ne le ekološka, ampak tudi gospodarska vzdržnost. Po njegovem je bilo v preteklih letih preveč pozornosti namenjene okolju, naravi in trajnosti, skorajda pa se ni upoštevalo (ne)možnosti kmetijstva in živinoreje.
Klimatski komisar Frans Timmermans je pred kratkim ostro napadel politične nasprotnike v kmetijskem odboru. Obtožil jih je, da motnje pri izvozu žit iz Ukrajine zlorabljajo kot nelogičen argument za širjenje strahu med evropsko javnostjo pred grozečo lakoto ali pomanjkanjem hrane v drugih delih sveta, da bi s tem omogočili nadaljnjo rast kmetijstva v EU.