Evropski komisar za kmetijstvo Janusz Wojciechowski pravi, da je prehod na biološko kmetovanje za večino majhnih in srednje velikih kmetijskih podjetij lahko zadnje upanje.
Še zlasti zdaj, ko zaradi ruske vojne proti Ukrajini dražijo energija in umetna gnojila, je prehod na kmetovanje brez kemičnih sredstev vse bolj smiseln, je Wojciechowski v torek v Strasbourgu povedal francoskim, flamskim in nizozemskim kmetijskim novinarjem.
Za desetine tisoč družinskih podjetij, predvsem v vzhodni in srednji Evropi, postaja »biološko« edina možnost, da lahko še obstanejo kot kmetijsko podjetje, pričakuje Wojciechowski. Nanaša se na zadnjih dvajset let, v katerih se število malih in srednje velikih podjetij v vseh državah EU vztrajno zmanjšuje. V tem obdobju je v EU izginilo 4 milijone malih kmetijskih podjetij.
Podporniki in nasprotniki v Evropskem parlamentu so se v torek v Strasbourgu pravzaprav strinjali, da ni mogoče uveljaviti enega kmetijskega paketa za vseh 27 držav EU. Geografske razlike in tipi pokrajine so namreč preveliki, prav tako pa tudi velike razlike v potrošnji, sposobnosti za prenašanje stroškov in potrošniških navadah.
Na primer, prebivalec Poljske letno v povprečju nameni 4 evre za biološko hrano, na Danskem pa 300 evrov. Površina povprečne kmetije v Franciji, Nemčiji ali Italiji je dvakrat do trikrat večja kot na Malti ali Cipru. Prav tako ima skoraj vsaka nizozemska ali danska vas svojo bio trgovino, medtem ko je v Poljski treba za to prevoziti 80 kilometrov.
Wojciechowski je zadovoljno in soglasno reagiral na poročilo, ki ga je Evropski parlament v torek sprejel o njegovem 25-točkovnem načrtu. Marca lani je predstavil akcijski načrt EU za razvoj biološke proizvodnje, ki je bil že napovedan v strategiji »od njive do vilic« in strategiji za biotsko raznovrstnost.
Ti strategiji sta del evropskega zelenega dogovora, ki ga je sprejel Evropski parlament, a so v kmetijskih krogih sporni, ker vsebujejo veliko okoljskih in podnebnih vidikov. Poleg tega se po mnenju mnogih premalo upošteva prakso na kmetiji. Wojciechowski meni, da je sedanja kmetijska politika dober kompromis med ekologi in kmeti, je povedal v svoji razlagi.
Avstrijska evropska poslanka Simone Schmiedtbauer, poročevalka kmetijske komisije, je v zadnjih mesecih pripravila bolj kmetom prijazno različico Wojciechowskijevega bio načrta. V njenem poročilu je na eni strani poudarjena in podprta pomembnost »prehoda na biološko«, na drugi strani pa je opuščen cilj 25 odstotkov biološkega kmetijstva (tudi ni bil sploh omenjen).
Nizozemski evropski poslanec Mohammed Chahim (PvdA) je o tem povedal: »Pomembno je, da kmetijski sektor postane bolj trajnosten in da se znaten del kmetijskih zemljišč nameni organskem, biološkemu kmetovanju. To ni le bolje za okolje, temveč tudi za dobrobit živali.«
Zveza levih in Zeleni sta poskušala z amandmajem doseči, da se v besedila vključi cilj četrtine biološkega kmetovanja do leta 2030, vendar ni bilo za to večine. Evropski parlament je z veliko večino glasoval za Schmiedtbauerjevo »bolj razsodno« in »kmetom prijazno« različico Wojciechowskijeve »grobe različice« biološkega akcijskega načrta.