Evropska komisija vztraja pri tem, da je treba nekaj storiti glede onesnaževanja zraka in tal zaradi živinoreje, perutninske in prašičerejske industrije. Govorec Komisije je povedal, da se pritožbe Komisije za kmetijstvo proti razširitvi Direktive o industrijskih emisijah (RIE) močno pretiravajo.
Bruselj želi, da živinoreja z vsaj 150 živalmi spada pod to uredbo, prav tako pa ostro izboljšati merila za prašičerejo in perutnino, da bo več podjetij zajetih. Evropska komisija je pripravljena skleniti kompromis glede nekaterih delov. Komisija zanika, da gre za vsiljeno uredbo: o njej so lahko vsi sodelovali v razpravi.
Okoljska komisija ENVI v Evropskem parlamentu se strinja, da mora tudi ta sektor upoštevati načelo 'onesnaževalec plača'. Kmetijska komisija AGRI je proti trenutnim predlogom (tako kot veliko držav EU), medtem ko Zeleni pravijo, da bodo na prihajajočem trilogovskem srečanju predložili kompromisne besedila.
Na združenem zaslišanju je govorec Evropske komisije poudaril, da se ukrepi glede živinoreje nanašajo le na zelo velike kmetije; največ okoli petnajst odstotkov. Več evropskih poslancev, kot je nizozemska članica CDA Annie Schreijer-Pierik, pa je opozorilo, da v nekaterih državah z veliko živinorejo 150 živali ni prav velika kmetija.
Skoraj vsi člani komisije AGRI so imeli pomisleke glede pojma „industrijska“ v imenu Direktive, kot da bi ti trije sektorji bili velike industrije. Govorec Komisije je lahko le opozoril, da to ime obstoji že vrsto let in da se zdaj uporabi na nekoliko večji del živinoreje. Poleg tega je Komisija nekako vrnila žogo evropskim poslancem z opozorilom, da brez ukrepov težav ne bo mogoče rešiti.
Eden izmed pogosto slišanih argumentov proti strožjim okoljskim zahtevam v kmetijstvu je, da je ta sektor na mnogih področjih že močno zmanjšal onesnaževanje. Krščanski demokrati v EPP zato celo menijo, da bi bilo treba začasno ustaviti uvedbo novih okoljskih zahtev. Komisija pa opozarja, da onesnaževanje z nitrati že desetletja ni bilo zmanjšano.
Glavni cilj RIE (ki bo v nekaj letih od industrije zahteval uporabo najsodobnejših razpoložljivih tehnologij) je deležen tudi veliko kritik. Opozarjajo, da bo za majhnega prašičerejca na Cipru to povsem drugače kot za veliko prašičerejo v Nemčiji ali Španiji.
Nizozemski član SGP Bert-Jan Ruissen je kolege opozoril, da bi morali okoljsko politiko v kmetijstvu povsem spremeniti: da EU ne predpisuje več sredstev in tehnologije, ampak cilj. Kmet pa naj potem – v okviru zakonodaje – sam najde načine, kako doseči ta cilj. „To pa pomeni, da bo treba v enačbe teh ciljev vključiti tudi dobrobit živali, okolje in podnebje,“ je opozoril.