Pri tem okoljski komisiji ENVI sledi kompromisu, ki so ga prej oblikovali diplomati EU, da bi manj kmetij z živinorejo prišlo pod regulacijo izpustov ter da bi se manj znižale kriterije za rejo perutnine in prašičev.
Okoljska komisija želi poleg tega omogočiti, da države članice EU za 'majhna' podjetja nadomestijo obveznost pridobitve dovoljenja z obveznostjo registracije z manj upravne birokracije.
Dodatno sprejeti kompromis predvideva tudi izjemo za vso ekstenzivno živinorejo; uredba IPPC bo veljala le za intenzivne živinorejske kmetije. Poleg tega je obdobje za uvedbo daljše raztegnjeno, uvedeni so pragovi za zajezitev 'večjega uvoza in odtekanja v tujino' z uvedbo načela vzajemnosti.
Sprva sta okoljski komisar Virginius Sinkevicius in komisar za podnebje Frans Timmermans želela skoraj vse kmetije z živinorejo vključiti pod pravila za onesnaževanje, kot veljajo že od leta 2010 za desetine tisočev industrijskih dejavnosti. Sprva je Evropska komisija napovedovala, da bodo ta pravila veljala le za največje živinorejske kmetije, a je ta ocena temeljila na zastarelih podatkih.
Ne le kmetijska komisija Evropskega parlamenta, temveč tudi ministri za kmetijstvo več držav članic EU so izražali pomisleke glede »administrativnih težav zaradi novih dovoljenj«. Več skupin v Evropskem parlamentu in ministri za kmetijstvo želijo živinorejo popolnoma izvzeti, a je bilo za to stališče precej nasprotovanja.
Ne le druge panoge, kot sta promet ali gradbeništvo ali ladijski promet, ampak tudi intenzivna rejo živali in živinorejo bodo morali v prihodnosti uporabljati najboljše razpoložljive tehnologije za preprečevanje onesnaževanja zraka in tal, se zagovarja.
Pričakuje se, da bo celoten Evropski parlament svoj dokončni položaj zavzel junija ali julija. Takrat bo jasno, ali obstaja večina za popolno izvzetje mlečnih krav. Nato se lahko trilog pogajanja z Evropsko komisijo in ministri za okolje EU še letos zaključijo.