Trenutni 120-dnevni dogovor med Rusijo, Ukrajino, Združenimi narodi in Turčijo poteče konec tega tedna, konec preteklega leta pa je bilo dogovorjeno, da se ti dogovori lahko podaljšajo.
Predsednik Norbert Lins in vodje delegacij v kmetijski komisiji menijo, da je treba dogovore podaljšati za več kot 60 dni "za zagotavljanje svetovne preskrbe s hrano". Ruska vojna proti Ukrajini je na začetku lanskega leta vodila do blokade ukrajinskih pristanišč ob Črnem morju in do znatnih podražitev žit in umetnih gnojil.
Ob posredovanju ZN in Turčije je bilo poleti 2022 sklenjeno žitno sporazum, ki je med drugim omogočil sprostitev ukrajinskih pristanišč za izvoz žita. Pobuda, prvotno dogovorjena za 120 dni, je bila jeseni podaljšana še za dodatnih 120 dni.
Po podatkih ZN je od začetka veljavnosti žitnega dogovora prek pristanišč ob Črnem morju izplulo približno 24 milijonov ton žita v več kot 1600 tovorih ladij.
Po poročanju več mednarodnih tiskovnih agencij potekajo za odrom intenzivna diplomatska pogajanja, v katerih tudi šef ZN Antonio Guterres vztraja pri Moskvi, naj ohrani ukrajinski izvoz žita po morju.
Kremlj meni, da je treba omiliti mednarodne sankcije proti državi, zlasti tiste, ki ovirajo izvoz ruskih surovin za umetna gnojila.
Hrana in umetna gnojila uradno nista zajeta v pravilih bojkota in omejitvah izvoza, vendar zaostrena pravila mednarodnih plačil preprečujejo ali otežujejo naročila pri ruskih podjetjih. Moskva meni, da bi moral ZN tu ukrepati.