Poslanci Komisije za proračun in Komisije za gospodarske in denarne zadeve v Evropskem parlamentu bodo v ponedeljek v Strasbourgu opravili prvi dialog o okrevanju in odpornosti (RRD) z evropskima komisarjema Valdisom Dombrovskisom (za trgovino) in Paolom Gentilonijem (za gospodarstvo).
Od komisarjev se pričakuje, da bodo člane seznanili z večmilijardnimi izdatki Sklada za okrevanje in odpornost (RRF), zlasti o doseganju mejnikov in ciljev, izplačanih zneskih, vključno z delnimi plačili, ter tekočih vprašanjih.
Prejšnji teden je namreč izšel kritičen poročilo Evropskega računskega sodišča o porabi sredstev iz sklada za okrevanje. Računsko sodišče ugotavlja, da ni povsem jasno, v kolikšni meri prispevki dejansko podpirajo podnebne izboljšave ali okoljske cilje. Dogovorjeno je bilo, da mora biti več kot tretjina (37 %) evropskih milijard namenjenih prav temu. Vendar tega podatka ni mogoče zanesljivo potrditi, je sklep poročila.
Evropska komisija sicer trdi, da je delež celo presegel 40 odstotkov, a po mnenju računskega sodišča gre pri ocenah za desetine milijard evrov precenitev.
Dialog o okrevanju in odpornosti je bil organiziran na podlagi 26. člena uredbe o ustanovitvi sklada za okrevanje in odpornost, z namenom zagotavljanja večje preglednosti in odgovornosti pri izvajanju sklada.
Eden glavnih ciljev sklada za okrevanje in odpornost (Recovery and Resilience Facility — RRF) je prispevati k evropskim podnebnim ciljem in zeleni tranziciji v državah članicah EU. Za razliko od prejšnjih oblik evropskih izdatkov se sredstva RRF izplačujejo na podlagi doseženih mejnikov in ciljev, ne pa na podlagi dejansko opravljenih izdatkov.
Poleg drugih pomanjkljivosti so revizorji ugotovili, da glede na ta financiranja model in relativno kratek časovni okvir izvajanja RRF obstaja vprašanje, ali bo ves denar, namenjen podnebnim ukrepom, dejansko prispeval k njim. Opažajo tudi, da so nekatere ukrepe morda manj zelene, kot se zdi na pogled.