Na prvem zasedanju nove AGRI-kmetijske komisije Evropskega parlamenta Waitz ni podprl stališča Evropske ljudske stranke (EPP), ki si prizadeva za popolno odložitev zakona proti krčenju gozdov, in je povedal, da bi bila njegova „prva izbira“ ohranitev obstoječega (dogovorjenega) časovnega načrta. „Nekaj mesecev zamude, da podjetjem omogočimo več časa za izvedbo … za to imam določeno razumevanje,“ je povedal Waitz.
Več ministrov za kmetijstvo iz držav članic EU nasprotuje že sprejetemu uredbi o krčenju gozdov. Ta začne veljati 1. januarja. Kritike so predvsem na račun ocenjevanja tveganja za blago in izdelke iz držav uvoznic. Glavni cilj nove uredbe je preprečiti krčenje ali poškodbe gozdov.
Poleg soje in govedine se uredba nanaša tudi na palmino olje, kavo, kakav, les in gumo. Proizvajalci bodo morali odslej dokazati, od kod prihajajo njihovi izdelki. Da bi ugotovili, ali so izdelki iz soje ali govedine brez krčenja gozdov, mora podjetje zdaj izpolniti izjavo o skrbnosti.
Danski minister za okolje Magnus Heunicke je evropski komisiji napisal pismo, v katerem je poudaril, da predloga ne bi smeli odlašati, ampak je pozval k hitri dokončitvi tehničnih sistemov, potrebnih za uvedbo novih uvoznih pravil.
Kritike so deležne tudi zahteve po natančnem dokazovanju krajev, kjer se surovine pridelujejo v državah zunaj EU. Za to je treba zbrati ogromne količine podatkov o lokacijah. Bruselj pravi, da bi se za to lahko uporabili satelitski podatki.
Ker takšne klasifikacije in registracijski sistemi še ne obstajajo za posamezne države, bi morala EU enako obravnavati vse proizvajajoče države – torej tudi vseh 27 držav članic EU – skladno s pravili Svetovne trgovinske organizacije (STO). Nemški minister Cem Özdemir (Zeleni) je prejšnji mesec opozoril na veliko birokratskega dela, tudi za evropske lastnike gozdov.
„Zelo dobra ideja“ je „torpedirana zaradi pretirane in nepraktične uporabe“, je dejal tudi avstrijski minister za kmetijstvo Norbert Totschnig (ÖVP). Finska ministrica za kmetijstvo Sari Miriam Essayah je pozvala k odlogu zahtevka.
Številne okoljevarstvene organizacije so v odprtem pismu kritizirale ravnanje ministrov EU za kmetijstvo. S takim obnašanjem zavirajo »obnovo narave«, pomemben cilj Zelenega dogovora.